Pripravimo se na praznično peko

Zimski, zlasti decembrski čas je en sam praznik!

Od Miklavža, do božiča in silvestrovega ter novega leta noč. Recepti, ki potujejo iz roda v rod, se z leti malo spreminjajo, a nabor praznične peke se še vedno ohranja. Modrosti naših babic so brezčasne. Raznovrstni piškoti, potice, sadni kolači, božične štruce in šarklji so obvezni spremljevalci pojedin od božiča do novega leta.

V tem času se lotijo pečenja tudi vsi tisti, ki jim sicer ni do peke in le redko narede kaj sladkega za pod zob. Sladice, ki se jih lotimo, naj bodo različne in zanimive tudi na pogled. V pomoč si lahko vzamemo še na roko pisano kuharsko knjigo stare mame in potegnemo iz pozabe stare recepte za dišeče kolače ter slastne piškote. K pripravam lahko pritegnemo vso družino, saj je tudi to čar praznikov, da z otroki skupaj ustvarjamo božično vzdušje.

Pomembno je, da se odločimo za kakovostne in naravne sestavine!

• Naravna sladila: ječmenov slad, stevia, zgoščen jabolčni sok, javorjev sirup, melasa, nerafiniran trsni sladkor, brezin sladkor, med…
• Sveža moka: moka naj bo čim bolj sveža, domača, polnovredna in nerafinirana. Preizkusimo različne lokalne moke npr.: pirina, enozrnica, dvozrnica, ječmenova, kamutova, ajdova, ržena…
• Sadje in oreščki naj bodo iz ekološke pridelave, lokalnih sadjarjev in kmetov.
• Marmelade naj bodo domače, to slaščicam vtisne dodaten pečat! Ni potrebno, da glede marmelade strogo sledimo receptu, uporabimo lahko to, kar nam je na voljo na domačih policah. Je pa dobro vedeti, da se sladicam bolj poda kiselkasta marmelada kot sladka.
• Mlečni izdelki naj bodo sveži, po možnosti ekološki. Zlasti pri maslu se zelo pozna, če uporabimo prvovrstnega.

Praznično pecivo, ki je pripravljeno z ljubeznijo, doda jedem dobro in spokojno energijo! Zato ne pozabimo na to, preden se lotimo peke!

Magična formula = kakovostne sestavine + malo spretnosti + narejeno z ljubeznijo = božansko praznično pecivo

Kaj pravi tradicija?

Poznate poprtnik? Poleg božičnega okrasja je božična peka med najstarejšimi znamenji božičnega praznika. Med najstarejše navade spada priprava poprtnika ali poprtnjaka oz. božičnega kruha, ki naj bi bila ohranjena že od poganskih časov. Takrat so naši predniki praznovali prihod svetlobe ob zimskem solsticiju. Toda oba, okrasje in kruh, sta v stoletjih dobila krščansko ogrinjalo. Ta sladek in okrašen mlečni kruh je simboliziral željo po zdravju in obilju v novem letu. Tako zavzema ob raznih poticah božični kruh posebno, obredno mesto. Treba ga je položiti na mizo in prekriti z belim prtom, od tod mu tudi ime poprtnik. Božični hleb je po raznih slovenskih pokrajinah različen. Spečejo navadno tri: eden je pšeničen, drugi ržen in tretji ajdov.
(Vir: Niko Kuret, Praznično leto Slovencev, Starosvetne šege in navade od pomladi do zime, Druga knjiga, Družina, 1989)

PIŠKOTI

Sezona piškotkov je najboljša sezona od vseh! Peka božičnih piškotov je lahko praznična družinska tradicija, ki jo delimo s prijatelji. Pa naštejmo le nekaj klasičnih prazničnih piškotov: cimetove zvezdice, medenjaki, orehovi rogljički, linška očesa, janeževi upognjenci, dunajski vaniljevi rogljički, masleni florentinci, išlerji, huzarski krapci, lešnikovi trikotniki, kokosovi poljubčki…

Ne pozabimo! Kakovostne, naravne in po možnosti ekološke sestavine so ključ do odličnih domačih piškotov! Z nekaj prakse se lahko lotimo tudi bolj zahtevnih, a dobro je, da najprej osvojimo pripravo krhkega testa, ki je osnova večini piškotov!

Nakup sestavin si planirajmo tako, da bomo spekli vsaj 3 do 5 vrst piškotov. Praznično okrašena miza bo videti nepozabno ob raznovrstnem drobnem pecivu. Da ne omenimo, kako bo dišala hiša!

Trik do rahlega krhkega testa je: najprej stepamo maščobo (maslo) skupaj s sladkorjem, ko dobimo rahlo zmes, dodamo jajca in stepamo tako dolgo, da masleno jajčna zmes naraste in postane puhasta kot krema. Šele zatem dodamo moko in ostale suhe sestavine (npr. mlete oreščke) in dišave. Krhko testo mora vedno vsaj 1 uro počivati v hladilniku. V primeru, da se lotimo piškotov, ki jih oblikujemo z modelčki, pa še dlje. Vse mase za piškote iz krhkega testa si zlahka pripravimo že 1 večer prej, jih spravimo v neprodušno posodo in jih hranimo v hladilniku do oblikovanja in okraševanja piškotov.

Že s tem osnovnim receptom lahko pripravimo okusne maslene piškote. Z nekaj domišljije se lahko poigramo in zamenjamo del moke za del mletih oreščkov. Le razmerje med maščobo in suhimi sestavinami naj ostane enako, pa bo šlo!

In ne pozabimo, tudi če se nam pri piškotih kaj zalomi (npr. da počijo, se med sabo zlepijo med peko, se kakšen delček odkrhne…), vse to se lahko reši z dekoracijo! Domači so vseeno najboljši!

REZINE

Poznate linške rezine? Ta klasika dunajskega slaščičarstva, ki sicer prihaja iz avstrijskega mesta Lienz, datira že v leto 1.653! Recept so našli v ročno spisani kuharski knjigi grofice Anne Margarite Sagramosa z naslovom “Linzer Turdten zu machen”.

Razkošna različica krhkega maslenega testa, dišečih mandljev, domače kiselkaste marmelade iz rdečega ribeza ali marelic. Pa ne samo linške rezine, še veliko več jih je! Poleg linških rezin so med najbolj priljubljenimi še marmeladne tortice, esterhazyjeve rezine, orehove rezine, datljeve rezine, pomarančne rezine in limonine rezine!

Če ste že osvojili pripravo krhkega testa, se zlahka lotite prazničnih rezin! Imajo eno veliko prednost pred ostalim drobnim pecivom! Ni jih treba posebej oblikovati in okraševati! Samo spečemo jih in še vroče razrežemo! Morda bodo prav rezine zablestele na krožniku med piškoti, saj so nepozabnega okusa vse po vrsti!

KOLAČI

K božičnim kolačem v glavnem štejemo kolače tradicionalno pripravljene s suhim in kandiranim sadjem, oreščki, arancini, rumom in začimbami. Božični kruh, škofov kruh, pinca, sadni kolač z marcipanom.

Klasični recepti za sadne kolače se v tem času oplemenitijo in odenejo s premazi, prelivi ali z marcipanom. Sadni kolači so tako bogatega okusa in omamnega vonja, da zlahka nadomestijo marsikatero praznično sladico. In kaj je še pomembno? Lahko jih pripravimo vnaprej, saj se dolgo ohranijo.

Božični sadni kolač lahko pripravimo že novembra, saj dobro zavit v tkanino in zaprt v posodo na sobni temperature zdrži več tednov. Če ga pripravljamo vnaprej, je pomembno le, da ga enkrat tedensko pokapljamo z mešanico za preliv (rum in pomarančni sok) ter ga spet zavijemo in zapremo. Angleški sadni kolač se pripravlja tudi po 3 mesece vnaprej, vmes pa vsak teden po vrhu premaže z brandyjem.

Priporočamo naš recept >>> BOŽIČNI SADNI KOLAČ Z MARCIPANOM

ŠARKLJI

Nemško ime za šarkelj –Gugelhupf  verjetno izvira iz latinske korenine »cuculus«, kar pomeni naglavna ruta ali kapuca. Po drugi teoriji pa gre morda za dejstvo, da testo šarklja tako naraste in se dvigne »kot kaka krogla«. Šarklji tradicionalno izvirajo z Dunaja, vsaj v srednjem veku so jih takrat že poznali, a tudi o zgodovini tega peciva se kreše več teorij. V Alzaciji šarklju na čast še zdaj praznujejo festival šarklja, Fête du kougelhopf, saj naj bi po legendi prav z njim postregli že svetim trem kraljem.

Šarklji so zelo priljubljeni med prazniki, saj so dokaj enostavni za pripravo, po obliki spominjajo na nekaj svečanega. Lahko so nadomestek prazničnega peciva tudi za vse, ki se bojijo, da jim potica ne bi uspela.

Najbolj poznani so: šarkelj s štirimi nadevi, dunajski šarkelj z začimbami, steinkogelski ali cesarjev šarkelj in rimski šarkelj.

Priporočamo naš recept >>> NOVOLETNI LEŠNIKOV ŠARKELJ S POMARANČNIM PRELIVOM IN KROKANTOM

POTICE

Ste vedeli, da je Evropska komisija letos, dne 22.4.2021, odobrila zaščito slovenske potice kot tradicionalne slovenske jedi!? Zaščiteno je tako ime “slovenska potica” kot tudi tradicionalna receptura in oblika ter način priprave za pet različnih vrst slovenske potice! In sicer za: orehovo, orehovo z rozinami, rozinovo, pehtranovo in pehtranovo s skuto. Beseda potica je izrazito slovenska in ima svoj jezikovni razvoj iz zgodnejših slovenskih oblik, kot so povitica, povtica, potvica, enotno poimenovanje potica pa se je uveljavilo v 18. stoletju.

Ne spreglejte te stalne spremljevalke tradicionalnih praznikov, ki se je spreminjala in z družinskimi recepti dopolnjevala. V našem receptu razbijamo mite o težavnosti priprave te ambasadorke naše kulinarike in gastronomije! Potica je kraljica slovenske praznične mize!

Priporočamo naš recept >>> PREGREŠNO DOBRA LEŠNIKOVA POTICA, KI  VEDNO USPE

Kateri so še tradicionalni božični posladki po Evropi? Preverimo jih nekaj!

V Franciji Bûche de Noël
V Italiji Panettone in Pandoro
V Nemčiji Stollen in Bremer Klaben
V Španiji Turron
Na Norveškem Kransekake
Na Finskem Joulutorttu
V Grčiji Kourabiedes
Na Nizozemskem Kerststol
Na Portugalskem Bolo rei
V Angliji Christmas pudding in Dundee Cake
Na Poljskem Makowiec

Morda tudi pri sosedih dobimo kako idejo za popestritev letošnjih prazničnih dni!? Katere so najboljše, pa precenimo sami!

……………………………

Več zanimivosti o zdravih sestavinah najdete v člankih:

• MASLO >> Zgodba o maslu
• GHEE >> Ghee (gi), puter, žonta ali kuhano maslo – tekoče zlato zdrave kulinarike
• MLEKO >> Zakaj izbrati ekološko pridelano mleko
• JAJCA >> Ekološko pridelana jajca – kako se razlikujejo od običajnih?

Tekst in recepti Nina Glažar