Pod drobnogledom: zakaj izbrati ekološko pridelano mleko

Ekološko pridelano mleko. Bere in sliši se dobro. Toda ker smo želeli izvedeti, kaj se dejansko skriva za to besedno zvezo, smo odgovore poiskali v Mlekarni Krepko, prvi mlekarni v Sloveniji, ki je pridobila certifikat za ekološko pridelavo mleka, in prvi mlekarni, ki je začela z ekološko predelavo mleka v bio mlečne izdelke.

Sandra Turnšek, direktorica Mlekarne Krepko, jedrnato pove: »Vse, kar krava pojè, konča v mleku.«

Zdaj se nam že bolj svita, v čem je pomen ekološko pridelanega mleka. Ob pogovoru hitro postane jasno, da ne gre za kako modno muho, temveč za resno temo, ki se nanaša na to, kakšno hrano uživamo.

Konvencionalna pridelava: vse je podrejeno čim večjemu dobičku

Ko laično govorimo o pridelavi mleka, imamo običajno v mislih konvencionalno pridelavo, kjer so krave – kakor koli surovo se že sliši – obravnavane kot biološki stroj za proizvodnjo mleka. Vse je podrejeno enemu cilju: pridobiti čim več mleka. Takšne krave večino svojega življenja preživijo na skromnem prostoru v hlevu, kjer jih, priklenjene, pitajo s krmo, pridelano s pomočjo umetnih gnojil, insekticidov in herbicidov. Toda to je le del slike intenzivne živinoreje.

Drugi del predstavljajo močna krmila, ki pogosto vsebujejo hormone, pa tudi umetne vitamine in antibiotike. Vse s ciljem, ki ga zdaj že poznamo: pridobiti čim več mleka. Ko zdaj pomislimo na stavek »vse, kar krava pojè, konča v mleku«, se mleko in mlečni izdelki iz konvencionalne pridelave nenadoma ne zdijo več tako primerna izbira.

Ekološka pridelava: strogi in visoki standardi, prepoved uporabe hormonov

Da je lahko mleko označeno kot ekološko pridelano, morajo na kmetiji upoštevati stroge in visoke standarde, usmerjene v dobrobit živali in v lastnosti končnega izdelka – mleka. Začne se s tem, da živali ne smejo biti priklenjene na verigi, v odprtem hlevu pa mora imeti posamezna žival vsaj 5 m2 prostora.

Enaka zgodba se nadaljuje s krmo. Da lahko mleko izpolnjuje standarde ekološke pridelave, se morajo krave vsaj 180 dni na leto pasti na prostem, na pašnikih. Krmiti jih smejo le z ekološko pridelano krmo, pri čemer sta prepovedani uporaba hormonov za povečanje mlečnosti ter preventivna uporaba antibiotikov in drugih zdravil.

Prikličimo še enkrat v misli zdaj že znan stavek »vse, kar krava pojè, konča v mleku«. Kakšno mleko bi torej raje uživali? Takšno od krav, pitanih z močnimi krmili in pogosto tudi hormoni ter antibiotiki, ali mleko, ki ga dajejo krave, ki vsaj pol leta preživijo na svežem zraku pašnikov in se prehranjujejo z ekološko pridelano krmo?

Pomembno je, kaj uživamo

Povpraševanje po ekološko pridelani hrani kaže, da se ljudje vedno bolj zavedajo, kako pomembno vlogo ima hrana pri skrbi za zdravje in dobro počutje. Mleko in mlečni izdelki predstavljajo enega od stebrov zdrave prehrane, zato bi pri teh živilih morali biti čim bolj pozorni na njihovo poreklo.

Ko stojimo pred trgovsko polico ali hladilnikom, imamo izbiro. Namesto po mleku in mlečnih izdelkih iz konvencionalne pridelave lahko posežemo po ekološko pridelanem mleku in mlečnih izdelkih. Slednji imajo resda krajši rok trajanja , a prav to je – skupaj s polnejšim okusom – tisto, kar dokazuje, da so bili v postopku predelave le minimalno obdelani.

Sam vem, za kakšno mleko in mlečne izdelke se bom odslej odločal, ko bom stal pred trgovskimi policami in hladilniki. Kajti stavek »vse, kar krava pojè, konča v mleku« se je tako zasidral v mojih mislih, da bom odslej pri nakupovanju še pozornejši na to, ali mleko in mlečni izdelki izvirajo iz ekološke pridelave.

Andraž Tomše