Pasterizacija, UHT, homogenizacija mleka – kaj postopki pomenijo?

Surovo mleko lahko na primerni temperaturi ostane sveže največ tri dni, hkrati pa v njem ostanejo človeku potencialno škodljivi mikroorganizmi. Zato je pri mleku nujna vsaj pasterizacija, poznamo pa tudi še druge postopke, s katerimi se podaljša obstojnost mleka, poskrbi za točno določen delež mlečne maščobe in prepreči značilno »nabiranje smetane«. V nadaljevanju boste izvedeli, kaj posamezen postopek pomeni, kako se ga izvaja in zakaj je (ali ni) potreben.

Pasterizacija mleka

Pasterizacija je najpogostejši postopek obdelave mleka, njegov namen pa je zmanjšanje potencialno škodljivih organizmov, ki bi lahko ob zaužitju povzročili zdravstvene težave, v samem mleku pa privedli do neželene fermentacije. Pasterizacija se izvede s segrevanjem mleka na 72 do 76 °C za približno 45 sekund.

Pasterizacija ni enako kot obdelava z ultra visoko temperaturo (angl. UHT – ultra high temperature), zato ima samo pasterizirano mleko krajši rok trajanja in ga je treba hraniti v hladilniku.

Pasterizacija je obvezen postopek za zagotovitev varnega uživanja mleka.

Obdelava mleka z ultra visoko temperaturo (UHT)

Obdelava mleka z ultra visoko temperaturo (UHT) ali kratkotrajna sterilizacija je namenjena uničenju vseh mikroorganizmov v mleku in njihovih spor, hkrati pa se s tem inaktivirajo tudi mlečni encimi. Obdelava UHT se izvede tako, da se mleko za nekaj sekund izpostavi temperaturi med 135 in 150 °C.

Tako obdelano mleko lahko na sobni temperaturi zdrži tudi tri mesece, zato ga nekateri proizvajalci imenujejo trajno mleko, med ljudmi pa se je zanj (po blagovni znamki enega od proizvajalcev) prijela tudi oznaka »alpsko mleko«.

Obdelava mleka z ultra visoko temperaturo ni obvezna. Proizvajalci se zanjo odločijo takrat, ko želijo mleku zagotoviti daljšo obstojnost.

Homogenizacija mleka

Mleko vsebuje maščobo, ki je v njem razporejena v obliki različno velikih maščobnih kroglic. Zanje je značilno, da se dvignejo na površino mleka, kjer ustvarijo sloj mlečne maščobe, znane tudi kot »smetana«.

Homogenizacija ni nič drugega kot postopek razbijanja večjih maščobnih kroglic na manjše, da se lahko maščoba v mleku enakomerno razporedi, s čimer se v veliki meri prepreči »nabiranje smetane«.

Homogenizacija mleka ni obvezen postopek. Proizvajalci se zanj običajno odločijo zato, ker mnogi ljudje ne marajo »smetane« na mleku.

Posnemanje mleka

Posnemanje je postopek ločevanja maščobe od mleka. Pri posnemanju se tako mlečna maščoba najprej odvzame, nato pa ponovno doda v točno določenem deležu. Na ta način dobimo različne vrste mleka glede na vsebovani delež mlečne maščobe, in sicer:

• polnomastno mleko z deležem maščobe najmanj 3,5 %,
• pol-posneto mleko z deležem maščobe med 1,5 in 1,8 %,
• posneto mleko z deležem maščobe največ 0,5 %.

Posnemanje mleka je obvezen postopek, saj je le z njim mogoče zagotoviti predpisane ravni mlečne maščobe.

Mikrofiltriranje mleka

Mikrofiltriranje je še en postopek, s katerim se iz mleka odstranijo mikroorganizmi, in sicer več kot 99,5 % bakterij ter do 99,9 % spor. S tem postopkom, ki se izvaja s posebnimi membranami, se podaljša rok uporabnosti mleka ter poskrbi za njegovo varno uživanje.

Zaradi tehnoloških lastnosti postopka se mikrofiltriranje izvaja le pri posnetem mleku. Postopek poteka tako, da se mleko najprej posname, nato se ga mikrofiltrira, nazadnje pa se mu ponovno doda maščoba v želenem deležu.

Mikrofiltriranje ni obvezno, a ga večina proizvajalcev izvaja, saj ne vpliva na senzorične in hranilne lastnosti mleka, hkrati pa podaljša njegovo obstojnost ter izloči skoraj vse potencialno škodljive bakterije in spore.

Nehomogenizirano BIO mleko Mlekarne Krepko

BIO mleko Mlekarne Krepko je izdelano iz slovenskega ekološko pridelanega svežega mleka brez GSO. Je nehomogenizirano, brez UHT-obdelave in vsebuje 3,5 % mlečne maščobe, zato je to sveže mleko značilnega polnega okusa.

Njegova ekološka pridelava zagotavlja da:

• živali niso bile hranjene z močnimi krmili, ki pogosto vsebujejo hormone, pa tudi umetne vitamine in antibiotike;
• so na kmetiji upoštevani visoki standardi, usmerjeni v dobrobit živali in lastnosti mleka;
• se krave vsaj 180 dni na leto pasejo na prostem na pašnikih;
• se za krmo živali uporablja samo ekološko pridelana krma (brez GSO), pri čemer sta prepovedani uporaba hormonov za povečanje mlečnosti ter preventivna uporaba antibiotikov in drugih zdravil.

Želite poskusiti BIO mleko Mlekarne Krepko? Kliknite tukaj >

Andraž Tomše