Kuhajmo z divjimi rastlinami: Dušena kislica s krompirjem in sirom domača fletka v oljčnem olju z zelišči (Krepka južina)

Ni lepšega kot spomladanski sprehod po travniku in grizljanje kislice! Poznate navadno kislico ali pa kodrolisto kislico? Po travnikih je kislice v izobilju. Lahko jo pripravimo kot zelenjavo, saj je okusna tudi kuhana ali dušena. Naj vam tokrat predstavimo najbolj razširjeno med kislicami – navadno kislico!

Navadna kislica (Rumex acetosa) iz družine dresnovk je poleg regrata in kopriv najbolj poznana in razširjena divja rastlina pri nas. Poznamo več vrst kislice (navadna kislica, alpska kislica, alpski kislec, kodrasta kislica, lepa kislica, vrtna kislica).

Navadna kislica raste predvsem po travnikih. Najdemo jo tudi po gozdnih jasah, ob potokih in jarkih in v vlažnih gozdovih.

Vsebuje oksalno kislino, čreslovine, sladkorje in flavonske glikozide (lovilce prostih radikalov). Kislica je bogata z vitaminoma A in C. Vsebuje precej mangana, železa, magnezija, fosforja, natrija in kalija. Zaradi oksalne kisline oz. kalijevega oksalata jo je potrebno uživati zmerno, z njo naj bodo previdni vsi, ki imajo težave z ledvičnimi kamni ali revmatskimi obolenji. Tudi špinača vsebuje oksalno kislino, za obe velja, da se delež le-te precej zmanjša z blanširanjem v vreli vodi.

Navadna kislica se nabira in celo goji že stoletja. V Franciji jo gojijo in prodajajo na tržnicah, juha s kislico je simbolična jed francoske kuhinje Nouvelle cuisine. V kulinariki se pojavlja po celem svetu! V Nigeriji s kislico in špinačo pripravljajo tradicionalne enolončnice. V Maliju jo kuhajo na pari in iz nje pripravljajo solato s kuli-kuli (tradicionalni praženi arašidovi kolači). V Indiji se listi uporabljajo v kariju iz rumene leče. V Afganistanu listke namočijo v testo in ocvrejo za predjed. V celotni vzhodni Evropi se iz kislice pripravljajo kisle juhe, priljubljena je tudi dušena skupaj z zelenjavo in zelišči, mesom ali jajci. V vaseh celinske Grčije kislico uporabljajo s špinačo, porom in blitvo v tradicionalni piti Spanakopiti. V Albaniji liste dušijo in jih postrežejo hladne, marinirane v oljčnem olju ali z njimi polnijo pite Byrek me lakra. V Armeniji liste spomladi nabirajo in jih sušijo za uporabo pozimi. Iz posušenih listov med drugim pripravljajo tradicionalno avelukovo  juho (z zelenjavo, lečo in bulgurjem).

Listi so okusni, ko so mladi, vendar s starostjo postanejo trši in lahko postanejo prekisli. Zato nabiramo le mlade listke. Rastlina ima izrazit oster in kiselkast okus, od tod tudi njeno ime. Mlade liste in poganjke uporabimo za pripravo juh, omak, prilog in solat, najenostavnejši način priprave te samonikle zeli je, da mlade listke na hitro podušimo ali le poparimo. Lahko jih tudi fermentiramo, podobno kot kislo zelje.

Sestavine za 3-4 porcije:

  • 500 g mladih listkov navadne kislice
  • 200 g olupljenega krompirja
  • 1 jž BIO masla Krepko
  • 100 g BIO sira Krepka južina v oljčnem olju
  • 1 jž oljčnega olja
  • 2-3 stroki česna
  • sol in poper po okusu
  • __________________________
  • za okrasitev:
  • sezonska sveža zelišča

Priprava

Krompir olupimo, ga ponovno stehtamo (200 g olupljenega potrebujemo) in zrežemo na kocke. Stresemo ga v kozico, zalijemo z vodo, dodamo sol in ko zavre, ga na zmernem ognju kuhamo še 15 min.

Za dušenje kislice si pripravimo posodo, ki ni kovinska – najbolje keramično. Kislica namreč lahko v stiku s kovino oksidira. Zato je tudi ne režemo, listke enostavno natrgamo.

Kislico dobro speremo (vsak list posebej), peclje odstranimo in listke po potrebi raztrgamo na manjše koščke. Stresemo jo v posodo, natrosimo sol, vode dodamo le toliko, da do polovice pokrijemo kislico, in pristavimo še maslo. Kislico v pokriti posodi dušimo na šibkem ognju največ 1-2 min.

Krompir odcedimo in ga stresemo k dušeni kislici. Dodamo oljčno olje in stisnjen česen. Vse sestavine nežno premešamo. Popopramo in dodamo sol. Pred serviranjem dodamo nadrobljen sir Krepka južina. Okrasimo s sezonskimi zelišči.

Dušena navadna kislica s krompirjem in domačim mladim sirom z baziliko in česnom (Krepka južina) je hranljiv samostojen obrok. Če pripravimo to jed kot prilogo, ustrezno zmanjšamo porcije. Postrežemo jo lahko k ribjim ali mesnim jedem, v vegetarijanski različici se odlično obnese kot priloga k pečenim gobam na žaru (šitake ali bukov ostrigar se lepo zlijeta s to aromatično jedjo).

Dober tek!

————————–

Dušenje je kuharski postopek, ki je kombinacija kuhanja in pečenja v dobro zaprti posodi na šibkem ognju. Dušimo lahko na tri načine: v lastnem soku, z maščobo ali z maščobo in vodo. Dušenje je primerno za pripravo mesa, rib in zelenjave. Na ta način ohranjamo vsebnost hranilnih snovi v jedi, saj bi jih s kuhanjem in odlivanjem vode veliko zavrgli.

Namig: namesto navadne kislice (Rumex acetosa) lahko uporabimo tudi navadno regačico (Aegopodium podagraria), veliko koprivo (Urtica dioica) ali navadno zvezdico (Stellaria media).

Domača fletka je mladi beli sir z zelišči, zorjen v slanici. Poimenovali smo ga »BIO Krepka južina«. Gre za mehki beli sir, izdelan iz slovenskega ekološkega, pasteriziranega in nehomogeniziranega mleka. Po koncu zorjenja mu dodamo še ekološko pridelano oljčno olje, baziliko in česen. S svojim značilno mediteranskim okusom obogati marsikatero pomladansko in poletno jed. Popestri okus poletnih solat in tudi kuhanim jedem prida nepozabno noto! V tem receptu, ki je zmes tradicije in divje hrane, pričara okuse, kot smo jih vajeni iz vrhunskih restavracij! Tako enostavno za pripravo, a tako nepozabnega okusa.

Uživajte v večkrat
nagrajenih mlečnih izdelkih

[]