Naravni probiotiki ali prehranski dodatki – kaj priporočajo strokovnjaki?

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki so znani po ugodnem vplivu na zdravje, še posebej na črevesje. Ljudje jih v obliki fermentirane hrane uživajo že tisočletja, v zadnjem času pa se na trgu pojavlja vedno več probiotikov v obliki prehranskih dodatkov. Lahko prehranski dodatki nadomestijo naravne probiotike? Katera oblika probiotikov ima boljše učinke na zdravje in katere pasti se pojavljajo pri izbiri? Raziskali smo, kaj glede probiotikov pravijo strokovnjaki.

1. Vitamini, minerali, vlaknine in aminokisline

Prehranski dodatki so narejeni iz izoliranih vrst bakterijskih sevov brez različnih mikrohranil, ki jih najdemo v živi hrani. Z naravnimi probiotiki pa poleg živih bakterij  zaužijemo tudi pomembna mikrohranila, kot so vitamini, minerali, vlaknine in aminokisline, ter bioaktivne snovi, kot so polisaharidi, peptidi in organske kisline. Vse te snovi so nujno potrebne za normalno delovanje telesa in imajo zelo široke učinke na psihofizično zdravje.

Vzemimo na primer kefir, ki spada v kategorijo superhrane. Kefir poleg probiotičnih bakterij in kvasovk vsebuje vrsto vitaminov (B1, B2, B3, B6, B7, B9, B12, A in K2), mineralov (cink, železo, kalij, kalcij), esencialnih aminokislin, vlaknin in bioaktivnih snovi^[1]. Najpomembnejša bioaktivna spojina v kefirju je polisaharid kefiran, ki ima močne protitumorne, protiglivične in protibakterijske lastnosti^[2], zmanjšuje pa tudi stres in izboljšuje razpoloženje zaradi svojega vpliva na hormone^[3]. K zdravilnim učinkom kefirja prispevajo tudi bioaktivni peptidi, ki izboljšujejo zdravje prebavnega sistema, znižujejo holesterol, izboljšujejo toleranco na laktozo in krepijo imunski sistem^[4].

Zaradi sinergije procesov, ki se odvijejo ob zaužitju vseh snovi, kefir pripomore k celostnemu zdravju, vitalnosti in dobremu počutju. Podobno velja za ostala fermentirana živila, na primer za kislo zelje in repo, vloženo zelenjavo, kislo testo in kombučo.

“Spojine, ki se nahajajo v probiotični hrani, imajo neverjetne sinergijske učinke v telesu, ki jih ni mogoče nadomestiti samo z dodatki,” pojasnjuje registrirana dietetičarka Rachel Swanson^[5].

2. Raznolikost probiotičnih sevov

Črevesni mikrobiom je prvi temelj imunskega sistema, saj poskrbi za absorpcijo vitaminov, mineralov in drugih pomembnih snovi ter ščiti črevesje pred škodljivimi bakterijami, ki povzročajo bolezni. Da lahko mikrobiom čim bolje opravlja svojo funkcijo, moramo imeti čim bolj bogato in raznoliko sestavo bakterij. Znanstveniki ugotavljajo, da je od tega odvisna imunska funkcija črevesja in da lahko sestava bakterij celo napove, kako dolgo bo posameznik živel.

Vprašanje je, kje lahko najdemo več vrst mikroorganizmov – v naravnih probiotikih ali dopolnilih? »Probiotična živila vsebujejo široko paleto mikroorganizmov – veliko več vrst, kot jih najdemo v komercialnih dodatkih,« je prepričana dr. Kara Fitzgerald^[6]. Medtem ko tradicionalni kefir vsebuje tudi več kot 25 različnih probiotičnih kultur^[7], komercialna dopolnila navadno vsebujejo od 5 do 15 sevov, nekateri dodatki pa vsebujejo le en posamezen sev.

Kratkoročno dopolnjevanje prehrane z določenimi sevi navadno priporoči zdravnik ob specifičnih zdravstvenih težavah. Ne glede na to pa se tako za zdrave posameznike kot za posameznike z različnimi zdravstvenimi stanji priporoča, da v svojo vsakodnevno prehrano vključijo tudi različne naravne probiotike, saj s tem povečujejo bogatost mikrobiote, ki je nujno potrebna za celostno zdravje.

3. Zmožnost bakterij, da dosežejo črevesje

Pozitivni učinki probiotikov so odvisni od tega, ali bodo dobre bakterije dosegle in naselile črevesje. Znano je, da del probiotičnih bakterij nikoli ne doseže črevesja, saj morajo na svoji poti prečkati želodec, poln kislin in žolčnih soli. Katere bakterije bodo bolj zagotovo preživele pot do črevesja – tiste v naravnih probiotikih ali tiste v prehranskih dopolnilih?

Ne glede na obliko mora probiotik vsebovati veliko količino bakterij, saj se s tem poveča možnost, da bo del njih prispel do cilja. Kot drugo pa je pomembno, da bakterije zaužijemo z nekaj maščobe^[8] in s sladkorjem ali ogljikovimi hidrati, saj je preživetje bakterij v kislem okolju odvisno od glukoze^[9]. S čim torej uživati probiotike? Znanstveniki ugotavljajo, da je probiotična dopolnila veliko bolje uživati z mlekom (1% maščobe) v primerjavi z vodo ali sokom, saj mleko vsebuje ravno pravšnjo kombinacijo maščobe in sladkorja^[10].

To v resnici ni nič novega, saj ljudje že tisočletja uživajo mleko s probiotičnimi bakterijami. Kefir namreč ni nič drugega kot mleko, ki je fermentiralo zaradi mikroorganizmov. Iz tega sledi, da je potrebno probiotike uživati v naravni obliki, torej v obliki hrane, če želimo, da bakterije dosežejo črevesje. Prehranskim dodatkom moramo zato dodati pravo količino sladkorja in maščobe, da se čim bolj približamo naravni sestavi. Vsekakor pa je najlažje in najbolj zdravo, če preprosto uživamo naravne probiotike.

4. Cena in dolgoročnost

V primerjavi s probiotičnimi dodatki so naravni probiotiki vsekakor bolj cenovno dostopni. Razlika v ceni morda ni pomembna na kratek rok, a je treba pri probiotikih računati dolgoročno. Namreč, večina zdravnikov se strinja, da je treba probiotike uživati redno, če želimo koristiti njihove zdravilne učinke, saj probiotične bakterije črevesja ne naselijo za stalno, temveč se v telesu zadržijo le teden ali dva po zaužitju^[11].

Uživanje prehranskih dodatkov na dolgi rok tudi z vidika zdravja ni priporočljivo. »Prehranska dopolnila ne morejo nadomestiti uživanja uravnotežene prehrane z zadosti sadja in zelenjave, v kateri so hranila v najbolj primernem razmerju. Če se potrošniki odločajo za uživanje, naj bo to krajši čas, po potrebi,« opozarja NIJZ^[12]. Torej, če imamo možnost, da posežemo po dejanski hrani, ki je po možnosti čim manj predelana in celo lokalnega izvora, je to za naše zdravje in denarnico vsekakor boljša izbira.

5. (Ne)reguliranost trga

Čeprav se dopolnila na prvi pogled le malo razlikujejo od zdravil, je trg prehranskih izdelkov le malo reguliran. V nasprotju z zdravili, ki so podvržena strogemu procesu registracije in odobritvi s strani Ministrstva za zdravje RS, prehranska dopolnila niso podvržena takšni regulaciji. Proizvajalec oziroma distributer mora ministrstvo le obvestiti o prihodu dopolnila na tržišče, zato je trg prehranskih dodatkov preplavljen z nizkokakovostnimi in celo zavajajočimi izdelki. To potrjujejo tudi raziskave – v študiji, objavljeni v Farmacevtskem vestniku, so ugotovili, da je le četrtina prehranskih dopolnil na policah slovenskih lekarn vsebovala dovolj živih organizmov glede na deklaracijo, v približno tretjini pa sploh niso našli živih predstavnikov vseh navedenih vrst^[13]. Podobno so tudi na testu Zveze potrošnikov Slovenije kar na polovici deklaracij prehranskih dopolnil našli strokovne in zakonske nepravilnosti^[14].

Na žalost je tudi trg naravnih probiotikov precej nereguliran, zato se na njem pojavljajo lažni probiotiki, ki ne vsebujejo živih probiotičnih kultur. Najpogosteje se lažno oglašuje prav industrijski kefir, ki je narejen iz različnih praškov in pripravkov in ne s fermentacijo živih kefirnih zrn. »Pri uporabi kefirjevih zrn se sproščajo številne spojine, ki v kefirju, izdelanem z uporabo čistih kultur, niso prisotne. Problem nastane tudi pri označevanju izdelka kot kefir, saj nima vseh značilnosti tradicionalnega kefirja in je za kupce pravzaprav zavajajoč,« opozarja NIJZ^[15].

Na slovenskem trgu je edini pravi kefir, narejen iz živih probiotičnih kultur, Kefir Krepko. Izdelan je po tradicionalni metodi fermentacije kefirjevih zrn, pri čemer nastaja bogata in raznolika struktura bakterij in kvasovk ter bioaktivnih spojin, ki imajo ugoden učinek na črevesje in zdravje. BIO Kefir Krepko se zavezuje tudi standardom BIO in je narejen iz 100 % slovenskega mleka, zato velja za BIO naravni probiotik.

Viri

1. Vieira, C. P., Rosario, A., Lelis, C. A., Rekowsky, B., Carvalho, A., Rosário, D., Elias, T. A., Costa, M. P., Foguel, D., & Conte-Junior, C. A. (2021). Bioactive Compounds from Kefir and Their Potential Benefits on Health: A Systematic Review and Meta-Analysis. Oxidative medicine and cellular longevity, 2021, 9081738. https://doi.org/10.1155/2021/9081738
2. Cevikbas, A., Yemni, E., Ezzedenn, F. W., Yardimici, T., Cevikbas, U., & Stohs, S. J. (1994). Antitumoural, antibacterial and antifungal activities of kefir and kefir grain. Phytother, 8(2), 78–82. https://doi.org/10.1002/ptr.2650080205
3. Wang, Y., Ahmed, Z., Feng, W., Li, C., & Song, S. (2008). Physicochemical properties of exopolysaccharide produced by Lactobacillus kefiranofaciens ZW3 isolated from Tibet kefir. International journal of biological macromolecules, 43(3), 283–288. https://doi.org/10.1016/j.ijbiomac.2008.06.011
4. Kök Taş, T., Budak, N. & Guzel-Seydim, Z. (2014). Bioactive components of kefir. Bulletin of the International Dairy Federation. 11-14.
5. Tibbits, A. (2020, 3. december). Food Vs. Supplement Probiotics — What Experts Say Is Best For You. The Zoe Report. https://www.thezoereport.com/p/food-vs-supplement-probiotics-what-experts-say-is-best-for-you-22614339
6. Fitzgerald, K. (b.d.). When Do Fermented Foods Outperform Probiotic Supplements? Doctor Kara Fitzgerald. https://www.drkarafitzgerald.com/2018/09/26/when-do-cultured-foods-outperform-probiotic-supplements/
7. Witthuhn, Corli & Schoeman, Teresa & Britz, Trevor. (2004). Isolation and characterization of the microbial population of different South African kefir grains. International Journal of Dairy Technology, 57, 33–37. https://doi.org/10.1111/j.1471-0307.2004.00126.x
8. Tompkins, T. A., Mainville, I., & Arcand, Y. (2011). The impact of meals on a probiotic during transit through a model of the human upper gastrointestinal tract. Beneficial microbes, 2(4), 295–303. https://doi.org/10.3920/BM2011.0022
9. Corcoran, B. M., Stanton, C., Fitzgerald, G. F., & Ross, R. P. (2005). Survival of probiotic lactobacilli in acidic environments is enhanced in the presence of metabolizable sugars. Applied and environmental microbiology, 71(6), 3060–3067. https://doi.org/10.1128/AEM.71.6.3060-3067.2005
10. Tompkins, T. A., Mainville, I., & Arcand, Y. (2011). The impact of meals on a probiotic during transit through a model of the human upper gastrointestinal tract. Beneficial microbes, 2(4), 295–303. https://doi.org/10.3920/BM2011.0022
11. Kligler, B., & Cohrssen, A. (2008). Probiotics. American family physician, 78(9), 1073–1078. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19007054/
12. NIJZ. (2018). NUTRIVIGILANCA – Odgovori na pogosta vprašanja glede varnega uživanja prehranskih dopolnil. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/qa_072018.pdf
13. Bogovič Matijašić, B., Zorič Peternel, M., & Rogelj, I. (2010). Ugotavljanje deklariranih bakterij v probiotičnih prehranskih dopolnilih in zdravilih na slovenskem trgu. Farmacevtski vestnik, 61(5/6), 263-269. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7L6CZY6I
14. ZPS. (2012, 4. april). Test – probiotična prehranska dopolnila. https://www.zps.si/hrana-in-pijaa-topmenu-327/kakovost-ivil/5413-test-probiotina-prehranska-dopolnila
15. NIJZ. (2019, 22. januar). Kefir. https://www.nijz.si/sl/kefir