Prebavila: zapletena in polna bakterij, a ključna za imunski sistem

Prebavila so tista skupina organov v človeškem telesu, ki ne vzbujajo ravno prijetnih asociacij. Zato so redko predmet pogovorov. Nanje se po navadi spomnimo le takrat, ko nam povzročajo težave. Čeprav so ena najbolj kompleksnih skupin organov in skrivajo marsikaj zanimivega.

Pravzaprav je zanimiv celoten prebavni sistem, ki ima (Ali ste vedeli?) čisto svoj živčni sistem. Ta mu omogoča, da deluje neodvisno in na nezavedni ravni. Še en zanimiv podatek: v prebavnem sistemu prebiva ogromna količina bakterij, ki so ključne za človekovo zdravje in življenje. Celoten prebavni sistem vsebuje kar 100 milijard bakterij, kar predstavlja 99 odstotkov vseh mikroorganizmov v človeškem telesu! Te bakterije seveda tudi zapuščajo telo. V enem gramu izločkov je več bakterij, kot je ljudi na Zemlji.

Medtem ko je izločanje v zahodni družbi pravzaprav tabu tema, se v naših telesih, natančneje v prebavnem sistemu, dogajajo stvari, ki vplivajo tako na telesno kot na duševno zdravje. Znanstveniki šele v zadnjih letih odkrivajo doslej neznane vloge bakterij v prebavilih, ki ne vplivajo zgolj na to, kako bomo prebavili hrano, temveč na veliko več. Med drugim tudi na psiho in imunski sistem.

Zavito, a tako zelo pomembno črevesje

Črevesje ima izjemno vlogo pri imunskem sistemu – obrambi telesa.

Požiralnik in želodec sta pomembna dela prebavnega sistema, toda najzanimivejši del se začne v črevesju. Tam se dogaja faza, ko telo iz hrane izvleče pomembna hranila, vitamine in minerale. A to ni vse. Znanstveniki so dokazali, da dogajanje v črevesju vpliva tudi na počutje. Čeprav bo na tem področju potrebnih še veliko raziskav, se že nakazujejo nekatere pomembne ugotovitve. Med drugim ta, da obstaja povezava med bakterijami v črevesju in depresijo.

Še pomembnejšo vlogo ima črevesje pri delovanju imunskega sistema. Po nekaterih predvidevanjih predstavlja kar 80 odstotkov človeškega imunskega sistema. Kar ne bi smelo biti presenečenje, če upoštevamo, da večina nevarnih bakterij in drugih patogenih mikrobov v telo vstopi skozi usta.

“Človeško telo je bogat ekosistem, ki s seboj prenaša na milijone mikroorganizmov. Večina teh je nujno potrebnih za življenje.”

Toda vse bakterije za človeka niso nevarne. Še več, naše zdravje je v veliki meri odvisno prav od njih. Človeško telo je bogat ekosistem, ki s seboj prenaša na milijone mikroorganizmov. Večina teh je nujno potrebnih za življenje. Sem sodijo na primer bifidobakterije, ki jih dobimo že takoj po rojstvu z materinim mlekom. Slednje vsebuje še več drugih vrst bakterij, med drugim tiste, ki pomagajo pri razkrojevanju hrane in prebavi.

Ali ste vedeli: Materino mleko afriških mater vsebuje drugačne bakterije kot materino mleko evropskih mater. V mleku afriških mater se nahajajo bakterije, ki pomagajo otrokom vzpostaviti prebavni sistem, prilagojen prebavi rastlinske in z vlakninami bogate hrane.

Mlečne kisline in imunski sistem

Ruski Nobelov nagrajenec Ilja Iljič Mečnikov je že pred več kot stoletjem dokazal, da lahko nekateri mikrobi, še posebej mlečnokislinske bakterije, koristijo človekovemu zdravju. V svoji raziskavi je med drugim opazoval bolgarske kmete, ki so bili zdravi in živeli dolgo. Njihova posebnost? Uživali so veliko jogurta (ki so ga pridelovali sami), bogatega z mlečnokislinskimi bakterijami.

Kasneje je izum antibiotika penicilina, kateremu se gre zahvaliti za milijone rešenih življenj, raziskave koristnosti črevesnih bakterij nekoliko potisnil na stran. V luči navdušenja nad penicilinom so se pojavljala celo mnenja, da manj bakterij pomeni boljše zdravje. Kar se je izkazalo za napačno najkasneje tedaj, ko so strokovnjaki začeli delati na umetnem materinem mleku. Čeprav so izdelali mleko, ki je kar najbolj posnemalo naravno materino mleko, so dojenčki sprva še vedno trpeli za diarejo. Nato se jim je posvetilo. Mleko ni vsebovalo bakterij, ki jih najdemo na materinih prsih.

“V zadnjih desetletjih se ponovno zavedamo pomena človeku koristnih bakterij.”

Z novimi raziskavami, ki ugotavljajo, kako pomembne so človeške bakterije za delujoč in močan imunski sistem – obrambni mehanizem pred človeku škodljivimi mikroorganizmi – se vse bolj krepi tudi zavest o pomenu uživanja hrane, bogate s koristnimi bakterijami.

V trgovinah najdemo probiotike, ki blagodejno delujejo na prebavni sistem in pomagajo imunskemu sistemu, ter prebiotike – vlakninasta živila, ki zmorejo neprebavljena iti skozi tanko črevo in ustvarjajo zdrave bakterije v debelem črevesju. Strokovnjaki priporočajo zaužitje 30 gramov prebiotikov na dan, medtem ko jih povprečno zaužijemo le polovico tega.

Kako torej pomagati črevesju in s tem imunskemu sistemu

• Z uživanjem probiotikov: kefirja, jogurta in drugih mlečnih izdelkov, bogatih z mlečnokislinskimi bakterijami.
• Z uživanjem prebiotikov: artičok, špargljev, zelenih banan, česna, čebule, izdelkov iz polnozrnate moke, ovsenih kosmičev, rži.
• Z zagotavljanjem zadostnega in kakovostnega spanca.