Bakterije v črevesju vplivajo na naše razpoloženje

Ste pogosto slabe volje brez razloga? S težavo premagujete stres? Vzrok za slabo razpoloženje, anksioznost in depresijo se morda skriva v vašem črevesju.

Človeško črevo je edini organ z lastnim neodvisnim živčnim sistemom. Nahaja se v črevesnih stenah, ki so obložene z več kot 100 milijoni nevronov, kar je več kot v hrbtenjači ali v perifernem živčnem sistemu. Črevesni mikrobi proizvedejo tudi večino nevrotransmitorjev v človeških možganih, vključno s serotoninom, dopaminom, noradrenalinom, acetilholinom in GABO, ki so odločilni za srečo, tesnobo, koncentracijo, spomin in motivacijo. To pojasni, zakaj ima črevesje tako močan vpliv na naše razpoloženje. To tudi pojasnjuje, zakaj so motnje razpoloženja tako razširjene pri bolnikih z motnjami prebavil, kot so Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis in sindrom razdražljivega črevesja^[1].

Škodljive črevesne bakterije kot vzrok za anksioznost in depresijo

Velika populacijska študija v okviru projekta Flemish Gut Flora Project je ugotovila, da škodljive črevesne bakterije negativno vplivajo na anksioznost in depresijo ter znižujejo kakovost življenja. Nasprotno lahko koristne bakterije zmanjšajo občutke anksioznosti in depresije ter prispevajo h kakovosti življenja^[2]. Ne le, da obstaja trdna povezava med črevesnimi bakterijami in možgani, temveč je več raziskovalcev uspelo tudi identificirati bakterije, ki zmanjšujejo anksioznost in fiziološki stres ter blažijo depresijo. Gre za laktobacile – glavno družino bakterij v fermentiranih mlečnih izdelkih, ki je znana po svojih probiotičnih lastnostih. Znanstveniki pripisujejo zasluge sposobnosti laktobacilov, da uravnavajo proizvodnjo stresnega hormona kortikosterona, s čimer zmanjšajo fiziološki odziv na stres^[3]. Poleg tega laktobacili povečujejo število nevrotransmitorjev GABA, ki pomagajo pri pomirjanju tesnobe, stresa in strahu^[4].

Stres – raj za škodljive bakterije

Med možgani in črevesjem poteka močan dvosmerni komunikacijski sistem imenovan os črevesje – možgani. To pomeni, da ne vpliva le črevesje na možgane, temveč vplivajo tudi možgani na črevesje. »Obvladovanje tesnobe in depresije lahko izboljša vnetje v črevesju; medtem ko lahko zdravljenje vnetja v črevesju izboljša razpoloženje s spremembo biokemije možganov,« pojasnjuje dr. Bercik, gastroenterolog iz McMastrove univerze.

Vpliv misli na črevesje so potrdile tudi številne študije, ki so pokazale, da psihološki stres zmanjšuje številčnost koristnih bakterij v črevesju. Psiholog Simon Knowles iz Tehnološke Univerze v Avstraliji je na primer ugotovil, da so vzorci blata študentov v izpitnem tednu vsebovali manj laktobacilov, kot so jih vsebovali v razmeroma nestresnih prvih tednih semestra^[5].

Zakaj je to problematično? Povečanje števila škodljivih bakterij na račun dobrih bakterij (laktobacilov) poveča dovzetnost za okužbe in črevesna vnetja, ki lahko vodijo celo do kroničnih obolenj. V stresnih obdobjih je zato zelo priporočljivo uživanje probiotičnih izdelkov, ki vsebujejo laktobacile.

Uravnavanje razpoloženja s kefirjem

Kaj vnašamo v svoje telo, na vpliva le na naše fizično počutje, temveč tudi na naše razpoloženje in duševno zdravje. Za najbolj učinkovito sredstvo pri uravnavanju razpoloženja so se izkazale probiotične bakterije laktobacili, ki jih v največjem številu in najrazličnejših oblikah najdemo v kefirju.

Za primerjavo: Kefir vsebuje trikrat več probiotičnih bakterij kot jogurt. Medtem ko lahko v kefirju najdemo okoli tudi več kot 25 živih kultur in 100 milijard enot, ki tvorijo kolonije (CFU/g), jogurt vsebuje 1 do 5 aktivnih kultur in okoli 6 milijard CFU.

Preberite več o razliki med kefirjem, jogurtom in kislim mlekom >>

To pomeni, da je kefir bolj učinkovit pri zaščiti imunskega sistema, saj vsebuje več koristnih črevesnih bakterij, ki ščitijo imunski sistem pred vdorom škodljivih bakterij in virusov. Redno uživanje kefirja vodi v bolj odporno črevesno mikrofloro, polno prijaznih bakterij, ki uravnavajo hormone, odgovorne za razpoloženje in stres.

Kefir Krepko dokazano izboljšuje razpoloženje

Slovenski raziskovalci iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem^[7] so leta 2018 naredili raziskavo, kjer so ugotavljali učinke kefirja Mlekarne Krepko na zdravje. Ugotovili so znižanje ravni glukoze (sladkorja) v krvi, HDL-holesterola in zonulina, kar se se sklada tudi z ugotovitvami podobnih raziskav tujih znanstvenikov. Naše raziskovalce pa je presenetil tudi vpliv kefirja Krepko na razpoloženje. Glede na rezultate anketnega merjenja izboljša pozitivno razpoloženje ter nekoliko zmanjša negativno razpoloženje. Ta učinek je bil zaznan samo pri skupini, ki je uživala kefir, medtem ko so pri osebah, ki so uživale mleko, zabeležili zmanjšanje pozitivnega razpoloženja.

Preberite več o raziskavi >>

Tradicionalni kefir z bogato strukturo laktobacilov

Kefir Krepko je edini kefir v Evropski Uniji, pridelan na tradicionalen način, torej iz pravih kefirjevih zrn. Pri postopku fermentacije kefirnih zrn nastane bogata struktura bakterij in kvasovk, polna živih laktobacilov, ki jim študije pripisujejo pozitivne učinke na zdravje in razpoloženje.

Pri izbiri kefirja in drugih probiotičnih izdelkov bodite pozorni, da vsebujejo žive probiotične organizme. Na trgu se pojavlja mnogo izdelkov, ki niso narejeni s postopkom fermentacije, temveč iz različnih praškov in pripravkov, ki vsebujejo čiste kulture mikroorganizmov, izolirane iz kefirnih zrn. »Pri uporabi kefirjevih zrn se sproščajo številne spojine, ki v kefirju izdelanem z uporabo čistih kultur niso prisotne. Problem nastane tudi pri označevanju izdelka kot kefir, saj nima vseh značilnosti tradicionalnega kefirja in je za kupce pravzaprav zavajajoč,« opozarja tudi NIJZ^[6].

Viri

1. Whitehead, W. E., Palsson, O., & Jones, K. R. (2002). Systematic review of the comorbidity of irritable bowel syndrome with other disorders: what are the causes and implications?. Gastroenterology, 122(4), 1140–1156. https://doi.org/10.1053/gast.2002.32392
2. Valles-Colomer, M., Falony, G., Darzi, Y., Tigchelaar, E. F., Wang, J., Tito, R. Y., Schiweck, C., Kurilshikov, A., Joossens, M., Wijmenga, C., Claes, S., Van Oudenhove, L., Zhernakova, A., Vieira-Silva, S., & Raes, J. (2019). The neuroactive potential of the human gut microbiota in quality of life and depression. Nature microbiology, 4(4), 623–632. https://doi.org/10.1038/s41564-018-0337-x
3. Schmidt, K., Cowen, P. J., Harmer, C. J., Tzortzis, G., Errington, S., & Burnet, P. W. (2015). Prebiotic intake reduces the waking cortisol response and alters emotional bias in healthy volunteers. Psychopharmacology, 232(10), 1793–1801. https://doi.org/10.1007/s00213-014-3810-0
4. Bravo, J. A., Forsythe, P., Chew, M. V., Escaravage, E., Savignac, H. M., Dinan, T. G., Bienenstock, J., & Cryan, J. F. (2011). Ingestion of Lactobacillusstrain regulates emotional behavior and central GABA receptor expression in a mouse via the vagus nerve. Proceedings of the National Academy of Sciences, 108 (38). 16050-16055. https://doi.org/10.1073/pnas.1102999108
5. Knowles, S. R., Nelson, E. A., & Palombo, E. A. (2008). Investigating the role of perceived stress on bacterial flora activity and salivary cortisol secretion: a possible mechanism underlying susceptibility to illness. Biological psychology, 77(2), 132–137. https://doi.org/10.1016/j.biopsycho.2007.09.010
6. Pražnikar, Z. J., Kenig, S., Vardjan, T., Bizjak, M. Č., & Petelin, A. (2020). Effects of kefir or milk supplementation on zonulin in overweight subjects. Journal of dairy science, 103(5), 3961–3970. https://doi.org/10.3168/jds.2019-17696
7. (2019, 22. januar). Kefir. https://www.nijz.si/sl/kefir