Najnovejša odkritja: Vaša črevesna mikroflora lahko napove, kako dolgo boste živeli
Raziskovalci na Inštitutu za sistemsko biologijo (ISB) v Seattlu ugotavljajo, da je raznolikost črevesne mikroflore indikator, ki lahko napove, kako dolgo boste živeli. Posamezniki z bolj unikatno sestavo bakterij se bodo bolj zdravo starali in imeli večje možnosti za dolgoživost. Pri tem je ključno obdobje starosti med 40. in 50. letom, saj se takrat začne sestava bakterij spreminjati in postaja vedno bolj edinstvena, še razkriva najnovejša študija (1).
Znano je, da je črevesna flora sestavljena iz več kot 100.000 milijard mikroorganizmov, ki odločilno vplivajo na celotno zdravje posameznika. Velja, da je bolj bogata in raznolika mikroflora povezana z manjšim tveganjem za nastanek bolezni in močnejšim imunskim sistemom, saj imajo bakterije v črevesju pomembno funkcijo, da zaščitijo telo pred vdorom strupov v telo. Tako naj bi bilo kar 80 % našega imunskega sistema odvisnega od sposobnosti naše črevesne mikrobiote (2). Tudi v prelomni študiji so raziskovalci potrdili neposredno povezavo med pestro prebavno mikrofloro in zdravjem. Ne le to, “unikatnost mikroflore lahko celo napove preživetje bolnikov v zadnjih desetletjih življenja,” razkriva dr. Tomasz Wilmanski, vodja raziskave.
V raziskavi so analizirali črevesno mikrofloro ter fenotipske in klinične podatke več kot 9000 ljudi, starih od 18 do 101 leta. Znanstveniki so se osredotočili zlasti na longitudinalno (tj. dlje trajajočo) spremljanje več kot 900 posameznikov, ki so dosegli visoko starost (78-98 let). Ugotovili so, da je čez čas pri zdravih starostnikih upadalo število osnovnih bakterij, ki so skupne vsem ljudem. Njihova črevesna mikrobiota je postajala vedno bolj unikatna, česar ni bilo opaziti pri manj zdravih posameznikih. »Zanimivo je, da se začne vzorec unikatnosti v sredini 40–50 let in je povezan z jasnim metaboličnim podpisom krvi, kar kaže na to, da te spremembe mikroflore morda niso zgolj diagnostika zdravega staranja, ampak lahko neposredno prispevajo k zdravju, ko se staramo,« pojasnjuje dr. Wilmanski. Torej, unikatna črevesna mikroflora ni le pokazatelj zdravja, temveč je neposredno zaslužna za zdravo staranje, ki je značilno za stoletnike.
Z raznoliko prehrano in probiotiki do zdrave mikroflore in dolgega življenja
Za raznoliko in bogato mikrobioto lahko veliko naredimo tudi sami, predvsem z uživanjem raznolike prehrane in probiotikov. Največjo raznolikost bakterij so raziskovalci odkrili v črevesju afriških nabiralcev, ki jedo zelo bogato hrano, polno jagodičevja, sadja in zelenjave, medtem ko je zahodna prehrana načeloma asociirana z bolj revno in manj raznoliko mikrobioto (3). Iz tega sledi, da moramo v prehrano vnesti čim več raznolike in žive hrane, če želimo imeti zdravo črevesno floro. Pri tem ne smemo zanemariti ustrezne hidracije in zmerne športne aktivnosti.
Eden od bolj učinkovitih načinov za spodbujanje zdrave mikroflore je tudi redno uživanje probiotikov, saj v njih živijo človeku prijazne bakterije, ki prispevajo k raznolikosti in bogatosti mikrobiote. Pri tem je dokazano najbolj učinkovit kefir, ki ima v primerjavi z jogurtom in kislim mlekom neprimerljivo več različnih mikroorganizmov. V njem je nekaj deset različnih vrst bakterij in kvasovk, ki žive v medsebojnem sožitju in proizvajajo različne encime, antioksidante, vitamine. Študije ugotavljajo, da ima kefir blagodejen učinek na celo telo, saj izboljšuje prebavo in odpornost na laktozo, deluje protibakterijsko, protivnetno in antioksidativno, znižuje holesterol, nadzoruje glukozo v plazmi, uravnava krvni tlak, se bori proti rakavim celicam in celo pospešuje celjenje (4). Zaradi vseh svojih lastnosti je kefir upravičeno poimenovan »napitek stoletnikov s Kavkaza«. Namreč, kavkaška plemena slovijo po dolgi življenjski dobi in neverjetnem zdravju, ki ga znanstveniki danes povezujejo z edinstvenostjo črevesne flore.
Recept za dolgo življenje?
Nedvomno je odnos med prehrano, probiotiki, življenjskim slogom, črevesno mikrofloro in dolgoživostjo kompleksen, a prav kmalu bodo morda izvedeli recept za dolgo življenje, saj dr. Nathan Price, soavtor prelomne študije zaključuje: “To je vznemirljivo delo, za katero menimo, da bo imelo velike klinične posledice za spremljanje in spreminjanje zdravja črevesne mikroflore skozi človekovo življenje.”
—————————-
Viri
- Wilmanski, T., Diener, C., Rappaport, N., Patwardhan, S., Wiedrick, J., Lapidus, J., Earls, J. C., Zimmer, A., Glusman, G., Robinson, M., Yurkovich, J. T., Kado, D. M., Cauley, J. A., Zmuda, J., Lane, N. E., Magis, A. T., Lovejoy, J. C., Hood, L., Gibbons, S. M., Orwoll, E. S., … Price, N. D. (2021). Gut microbiome pattern reflects healthy ageing and predicts survival in humans. Nature metabolism, 3(2), 274–286. https://doi.org/10.1038/s42255-021-00348-0
- Lozupone, C. A., Stombaugh, J. I., Gordon, J. I., Jansson, J. K., & Knight, R. (2012). Diversity, stability and resilience of the human gut microbiota. Nature, 489(7415), 220–230. https://doi.org/10.1038/nature11550
- Senghor, B., Sokhna, C., Ruimy, R., & Lagier, J. (2018). Gut microbiota diversity according to dietary habits and geographical provenance. Human Microbiome Journal, 1-9. https://doi.org/10.1016/j.humic.2018.01.001
- Rosa, D. D., Dias, M., Grześkowiak, Ł. M., Reis, S. A., Conceição, L. L., & Peluzio, M. (2017). Milk kefir: nutritional, microbiological and health benefits. Nutrition research reviews, 30(1), 82–96. https://doi.org/10.1017/S0954422416000275 https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24294220/
Podobni članki