Kuhajmo z divjimi rastlinami: Rahel slan zavitek z rikoto in veliko koprivo

Samoniklih divjih rastlin je v tem letnem času v izobilju! Jih poznate in nabirate? Naj vam predstavimo veliko koprivo!

Velika kopriva (Urtica dioica) iz družine koprivovk sodi v sam vrh zdravilnih divjih rastlin, kar jih imamo na naših tleh. Poleg regrata je tudi najbolj poznana med ljudmi. Pri njej je zdravilno vse, od korenin, preko stebla in listov do cvetov. V ljudskem jeziku se omenja kot: koprica, ožarnica, pečnica, pokriva in užagalica. Botanično ime Urtica izvira iz latinske besede »urere«, kar pomeni skelenje. Med marcem in majem je cela rastlina pokrita z žgalnimi in ščetinastimi dlačicami.

Raste na pustih tleh, ob poteh in jarkih, ob vrtovih in obronkih gozdov, na zapuščenih in zaraščenih tleh, najdemo jo tudi v hribovitem svetu.

Kopriva je odlična vrsta divje zelenjave! Poleg zdravilnih lastnosti, ki so jih pri njej cenili že Rimljani in Egipčani, se velika kopriva šteje tudi kot ena bolj uporabnih samoniklih rastlin v kulinariki, saj zlahka zamenja blitvo, špinačo ali rukolo. Še ne pol stoletja nazaj so na vasi otroke poslali »nabrat koprivo za špinačo«.

Nekaj zanimivosti: Rimski vojaki so se s koprivo tolkli po koži in se tako greli v mrazu. Egipčani so jo gojili kot zelenjavo, saj je bila zelo cenjena že v takratni kulinariki. V starogermanski mitologiji je bila simbol boga strele in še danes jo ponekod uporabljajo kot zaščito pred udarom strele. Pred uvozom bombaža je bila kopriva najpomembnejša vlaknovka v Evropi, znana za izdelavo mrež, vrvi, blaga in papirja. Na območju današnje Danske so našli starodavni tekstil iz koprive še iz časa bronaste dobe.

Kopriva se že stoletja uporablja za zdravljenje bolečih mišic in sklepov, ekcemov, artritisa, revme, protina in slabokrvnosti. Pogosto se jo koristi tudi kot diuretik, mnogim pomaga pri zdravljenju težav z uriniranjem, tudi v zgodnjih fazah povečane prostate.  Že vrsto let je priljubljena v ljudskem zdravilstvu, saj je znano, da blagodejno vpliva na vnetne procese in lajša kardiovaskularne težave. Poparek iz koprivnih koreninic se uporablja za žvrkljanje, saj pomaga tudi pri vnetnih procesih v ustni votlini. V kozmetiki je znana kot pomada za lase, pogosto je prisotna v šamponih, za domačo rabo se lahko pripravi prelitek iz kopriv za masažo lasišča.

Velika kopriva – pečnica – polna mineralov in vitaminov

V koprivah se bohotijo velike količine mineralnih snovi. Ljudski rek pravi, da ni rudnine, ki jo potrebuje naše telo in je ne bi vsebovala ta divja užagalica. Izstopa po vsebnosti kalcija in magnezija (nobena gojena rastlina ne vsebuje toliko magnezija kot kopriva). Bogata je z železom, saj ga tvori več kot špinača. Ponuja še vrsto manjših količin drugih rudnin in veliko mikroelementov. Poleg mineralov je bogat vir beta karotena in vitamina C (premore ga do desetkrat več kot jabolka), a ji tudi drugih vitaminov ne manjka. Vsebnost vitamina A prekaša večino gojene zelenjave. Koprive sodijo med zelenjavo, ki je najbogatejša z beljakovinami.

Najenostavnejši način priprave te samonikle zeli je, da mlade listke na hitro pokuhamo (ali poparimo) in uporabimo podobno kot blitvo ali špinačo, jo dodamo juham, zelenjavnim prikuham, solatam ali zeliščnim namazom.

 

 

Za tanko vlečeno testo:

  • 500 g bele pšenične moke
  • 4 jž stopljenega BIO masla Krepko za testo
  • 1 jž stopljenega BIO masla Krepko za premaz testa
  • 300-320 ml tople vode
  • 1 čž soli

Za koprivno-rikotin nadev:

  • 200 g mladih listkov velike koprive
  • 400 g rikote Fitness cheese Krepko
  • 200 g BIO kisle smetana Krepko
  • 100 g mladega sira v slanici BIO Notranjska kajla Krepko
  • 1 čž koruznega zdroba
  • 2 stroka česna
  • 4 jajca
  • 1 čž soli
  • 1 ščepec mletega belega popra
  • 50 g stopljenega BIO masla Krepko za preliv
  • 1 jž BIO masla Krepko za premaz pekača
  • _________________________________________
  • Za okrasitev:
  • drobnjak ali druga sveža zelišča

Priprava za 8-10 porcij:

Najprej pripravimo vlečeno testo:

V manjši kozici raztopimo maslo in pustimo, da se ohladi. Moko presejemo v posodo, na sredini naredimo luknjo in vanjo dodamo sol, stopljeno maslo in malo tople vode. Testo gnetemo in vodo dodajamo postopoma. Od moke je odvisno, koliko vode potrebuje, zato nikakor ne ulijemo 300-320 ml tople vode naenkrat! Počasi zmešamo in zgnetemo testo, da ostane nekoliko trše. Zmes za testo razdelimo na tri enake dele, vsak tehta približno 270 g, položimo na pomokano površino in pustimo počivati vsaj 30 min. Kepe testa premažemo s stopljenim maslom ali oljem, da se povrhu ne naredi skorja. Nato vsak del zmesi ponovno in dobro ugnetemo, da dobimo gladko testo. Vsak del najprej na pomokani površini razvaljamo in nato še ročno razvlečemo, da je testo čim tanjše. Odebeljene okrajke porežemo z nožem.

Nato pripravimo nadev:

Koprivine listke očistimo, na hitro pokuhamo (ne več kot 5 min.) in dobro odcedimo. Ohlajene na grobo nasekljamo. Rikoto in mladi sir s prsti močno razdrobimo, jajca pa razžvrkljamo. Dodamo kislo smetano, sol, poper in koruzni zdrob. Zmes za nadev z električnim mešalnikom dobro zmešamo, na koncu dodamo še koprivo in stisnjen česen.

Zatem pričnemo z zvijanjem:

Pečico segrejemo na 180°C. Pripravimo velik pravokoten pekač notranjih dimenzij približno 30 x 35 cm. Pekač dobro namažemo z maslom. Nadev razdelimo na tri enake dele. Iz vsakega dela testa in nadeva bomo pripravili en zavitek. Tretjino vsakega razvaljanega testa namažemo s stopljenim maslom (½ po testu pred nadevom, ½ pa po površini) in nato s koprivinim nadevom. Testo s pomočjo prta (ali na pomokani površini in podlogi za valjanje) zvijemo v zvitek, ki ga položimo v pekač. Enako pripravimo preostala zavitka, na koncu vse zavitke po površini premažemo še s stopljenim maslom. Če nimamo izkušenj z valjanjem in zvijanjem vlečenega testa, uporabimo manjši pekač, tokrat ni potrebno testo valjati tako tanko. Če lahko testo zvaljamo zelo tanko, uporabimo pekač priporočene velikosti. Namesto zavitka lahko pripravimo tudi zloženko in se tako izognemo zvijanju (1 plast testa, 1 plast nadeva, na vrhu je vedno testo).

Rahel slan zavitek z rikoto in veliko koprivo pečemo na srednji višini pečice 45-50 min. pri 180°C, klasičen način peke. Ko je pečen, ga lahko okrasimo in potresemo s svežim drobnjakom ali sezonskimi zelišči.

Dober tek!

———————————

Namig: Kot prilogo lahko pripravimo solato, ki jo po okusu obogatimo z divjimi zelmi, npr. navadnim regratom (Taraxacum officinale), krompirjevko ali smrdljivko (Aposeris foetida), navadno kislico (Rumex acetosa), navadno regačico (Aegopodium podagraria) ali navadno zvezdico (Stellaria media).

Na enak način lahko zavitek pripravimo tudi s skuto in z njo zamenjamo rikoto.

———————————

Več zanimivosti o rikoti v članku >>Rikota ‘Fitness cheese’

Več zanimivosti o skuti v članku >>Skuta naj zaseda pomembno mesto v dnevnem jedilniku

 

 

Uživajte v večkrat
nagrajenih mlečnih izdelkih

[]