Kako shranimo vrtnine, da domače pridelke lahko uživamo vse leto?

Razmišljate o domači ozimnici? Že na majhnem vrtu si lahko organiziramo zasaditev tako, da predvidimo ozimnico in uživamo domače pridelke vse leto. A kako jih pravilno shranimo? Naši predniki so v ta namen ob hišah imeli zemljanke. Kaj pa danes?

Od pomladi do jeseni, ko je na vrtu vsega v izobilju, si želimo, da bi del tega lahko uživali tudi pozimi, ko je na voljo le malo sadja in zelenjave in še to večina iz oddaljenih krajev. Z nekaj volje, organizacije in želje po raziskovanju si lahko pripravimo številne različice slastnih zalog, ki bodo dobrote z domačega vrta vnesle tudi v zimske obroke. S pravim načinom shranjevanja poskrbimo za to, da bodo naše vrtnine ohranile vse potrebne hranilne snovi, obenem pa jim podaljšamo življenjsko dobo.

Kaj je lepšega, kot da pozimi lahko jemo domače kislo zelje, vložene paprike z vrta, dišečo paradižnikovo omako uporabimo za testenine in njoke, se sladkamo s priljubljeno marmelado, pogrejemo z domačo čajno mešanico, za otroke pa imamo vedno na voljo sadne ali zeliščne sirupe!

Pripravili smo nekaj namigov ustreznega shranjevanja živil!


Shranjevanje svežih živil:

Najbolje in najdlje se pridelki hranijo v hladilnicah s kontrolirano atmosfero, a takšnih doma običajno nimamo. Zato za shranjevanje izberemo temen in primerno vlažen prostor, navadno klet ali predprostor, kjer pozimi ne zmrzuje. Za večino pridelkov je primerna temperatura med 2 in 6°C ter vlažnost med 85 in 90 odstotkov relativne vlažnosti.


V zasipnici (pesku ali žagovini)

Korenovke zelo dobro prenašajo mraz, zato jih ni treba obirati vse do hladnejših dni – pred samo zimo. Dlje ko jih pustimo rasti na prostem, bolj se bodo hranilne snovi obdržale čez zimo. Večina korenovk je slajša, ko se izpostavi zmrzali. Korenje in pastinak se lahko hrani v zemlji celo zimo, težko ju je samo pobirati z vrta, ko zemlja zmrzne.

Korenje, rdeča pesa, redkev in preostale vrste korenovk so tiste vrste vrtnin, ki se ohranijo najdlje, zato obdržijo večino koristnih snovi. Najbolje jih je hraniti v škatlah s peskom ali žagovino, v zasipnicah. V pesku se dobro počuti tudi por, ki je odlična zelenjava, uporabna pri kuhanju vse leto.


Z obešanjem

Zrele kapusnice obiramo sproti, a z njihovim shranjevanjem ni treba hiteti. Tega se lahko lotimo šele v zimskem obdobju. Zelje in ohrovt najbolje ohranimo tako, da ju na vrtu spulimo, korenino pustimo, nato pa glave skupaj s steblom in korenino obrnemo navzdol in obesimo v hladnem prostoru. Če te možnosti nimamo, jih ovijemo v časopisni papir, da niso na prehladnem in vseeno ohranjajo primerno vlago. Na enak način lahko shranjujemo tudi zimske solate (zlasti radič in endivijo).


V lesenih zabojčkih ali na lesenih policah

V zračnih lesenih zabojčkih (dvignjenih od tal) najbolje shranjujemo vse vrste krompirja, čebulo, šalotko, česen in jabolka. Ta način shranjevanja je tudi primeren za vse vrste jesenskih in zimskih buč. Zimske buče se lahko v lesenih zabojčkih ali na lesenih policah ohranijo še do pomladi!

Tudi vse vrste oreščkov so primerne za način shranjevanja v lesenih zabojčkih, obvezno jih pustimo v lupini in tremo šele pred uporabo!


V platnenih vrečah

Stročnice očistimo in jih shranjujemo na hladnem v platnenih vrečah, najbolje obešenih. V izogib moljem v vsako platneno vrečo dodamo nekaj lovorovih listov.

 


Naravno konzerviranje živil


Vkuhavanje

Sadje in zelenjavo lahko vkuhamo in shranimo v steklenih kozarcih. S postopkom pasterizacije bomo jedem podaljšali rok uporabe. Pomembno je, da sadje ali zelenjavo najprej toplotno obdelamo, dodamo začimbe in pripravimo gotovo jed, ki jo še vročo napolnimo v sterilizirane kozarce.

Iz zelenjave lahko pripravimo npr. paradižnikovo omako in mezgo, ajvar, lutenico, kaponato, omako s feferoni ali čilijem, čatni… S paradižnikovo omako je resda nekaj več dela, a je vredno. Domača omaka se nikakor ne more primerjati s kupljeno!

Iz sadja je možen pester nabor raznih marmelad, džemov, in kompotov. Marelična in slivova marmelada sta še vedno najbolj priljubljeni. Zakaj ju ne bi pripravili sami in imeli svojo zalogo za celo leto?


Priprava sirupov in sokov

Iz domačega sadja (npr. jagodičevja ali grozdja), zelišč (npr. meta, melisa, bazilika, sivka…) ali cvetov oz. plodov grmovnic (npr. bezeg) lahko pripravimo okusne sirupe in sokove za vse leto. Poznate terjak? Terjak je močno koncentriran sok zrelih jagod črnega bezga in sladkorja, ki se na nizki temperaturi kuha do goste, lepljive zmesi. Stoletja je veljal za odlično naravno zdravilo proti prehladnim obolenjem; saj je poln vitamina C. Z malo truda si ga lahko pripravimo sami!


Vlaganje v kis, olje ali slanico

  • Vlaganje v kis

Marsikdo si sendviča brez kislih kumaric ne more predstavljati! V kis običajno vlagamo sledečo zelenjavo: kumarice, papriko, rdečo peso, buče in gobe. Vlaganje v kis je res enostaven postopek. Če nam letos na vrtu paprike dobro delajo, se lotimo vlaganja in jedli jih bomo lahko še vse leto!

  • Vlaganje v olje

Ker olje samo po sebi ni konzervans, temveč le preprečuje stik živila z zrakom, je bolje, da zelenjavo pred vlaganjem v olje na kratko pokuhamo, lahko tudi v blagi mešanici s kisom. V olju se dobro obnesejo česen, čili, feferoni, paprika, bučke in sušen paradižnik.

Lahko pa pripravimo tudi domači pesto! In tako poskrbimo za raznovrstne okuse testenin!

  • Vlaganje v slanico in sol

Pri vlaganju v slanico očiščeno zelenjavo zložimo v kozarec in jo prelijemo s slano vodo v razmerju. V sol lahko vlagamo tudi brez vode tako, da v kozarec izmenično zlagamo plast soli in plast izbranega živila. Tako lahko na primer vlagamo na pol kuhane kapre, stročji fižol, gobe in oljke.


Fermentiranje

Večino vrtnin lahko tudi fermentiramo! Poznamo jih kar nekaj, npr. kislo zelje, kislo repo, kvašene kumare, turšijo, kurtido, kimči… Vse to so fermentirane jedi. Kislo zelje zlahka pripravimo doma in to kar v steklenih kozarcih! Za fermentacijo potrebujemo 4 do 6 tednov. Uporabimo drobno narezano surovo zelje, sol in začimbe po okusu.

V slanici lahko fermentiramo kumare, paradižnik, papriko, stročji fižol, cvetačo, kolerabo… V tem primeru bo fermentacijski postopek trajal 1 teden in pri roki bomo imeli domačo zelenjavo, pripravljeno za uživanje v solatah ali pa jo bomo dodajali jedem.

Fermentirana živila so nova vrsta hrane, ki je naravno konzervirana, z globljimi in intenzivnejšimi okusi, lažja in veliko bolje prebavljiva, kar prispeva k izboljšanju zdravja celotnih prebavil, zlasti črevesja. Fermentirani izdelki so polni probiotičnih bakterij, ki zelo koristijo našemu zdravju!

 

Sušenje in dehidriranje

Poleti so na voljo sveža, pravkar nabrana zelišča v domačem vrtu, na travniku ali v gozdu. Za jesen in zimo pa si lahko naredimo zalogo posušenih zelišč. Za sušenje imamo na voljo več praktičnih različic.

  • Sušenje na zraku

To je najbolj naravno sušenje. Pri tem izberemo toplo, temno in zračno mesto, s temperaturami okrog 25°C, ki ga bomo našli v senčnem kotičku vrta ali na senčni verandi. Primerno je tudi podstrešje, ki pa ne sme biti prevroče.

  • Sušenje v sušilniku za sadje oz. dehidratorju

S sodobnimi napravami za dehidracijo lahko pri optimalni temperaturi in vlagi sušimo sadje (za npr. krhlje), zelenjavo, zelišča in gobe.

  • Sušenje v pečici

Zelišča položimo na pladnje, vrata pečice pustimo priprta, temperatura sušenja pa naj bo približno 60°C. Še boljše in hitrejše bo sušenje v pečicah z vgrajenim ventilatorjem.

——————————-

Namenoma smo izpustili zamrzovanje, saj je ta način shranjevanja živil v današnjem času že precej poznan in razširjen.

Z nekaj truda in organizacije na vrtu in v kuhinji si lahko pripravimo odlično domačo ozimnico!

——————————-

Več o fermentaciji si lahko preberete v članku >> Fermentirana hrana – most med starodavnim znanjem in prehranskim trendom

Več o samooskrbi Slovenije je dostopno v članku >> Samooskrba Slovenije s hrano – tako jo lahko povečamo

Več zanimivosti o pomenu lokalne pridelave v članku >>Zato bi morali uživati lokalno pridelano hrano

 

Uživajte v večkrat
nagrajenih mlečnih izdelkih

[]