Samooskrba Slovenije s hrano – tako jo lahko povečamo

kmetovanjeMedtem ko je bila leta 1970 Slovenija 70-odstotno samooskrbna, smo v državi ob začetku prejšnje gospodarske krize leta 2008 lahko zagotovili le še 50 odstotkov tega, kar potrebujemo za prehrano ljudi. In ta številka se še zmanjšuje. Problematična je predvsem samooskrba z rastlinsko hrano.

Pri govejem mesu, perutnini, mleku in jajcih je Slovenija v celoti samooskrbna. Z vzrejo govedine in perutnine ter s pridelavo mleka celo presega potrebe domačega povpraševanja. Na drugi strani je samooskrba z zelenjavo alarmantno nizka, saj znaša le 39 odstotkov. Krompirja in sadja v Sloveniji pridelamo toliko, da lahko zadovoljimo 48 odstotkov potreb, nekoliko boljša je samooskrba z žitom, ki je 68-odstotna.

Zakaj tako nizka samooskrba z rastlinsko hrano?

Kot razlog za nizko samooskrbo z rastlinsko hrano gre izpostaviti tri dejavnike.

1. Geografske značilnosti

Prvi dejavnik za nizko samooskrbo predstavljajo geografske značilnosti, kot so razgiban teren, velike gozdne površine, podnebje, razpršena poselitev in majhna kmetijska posestva. Zaradi tega je v Sloveniji malo velikih površin, primernih za intenzivno poljedelstvo.

2. Živinoreja, ki se bolj izplača

Slovenija je z mlekom in govedino v celoti samooskrbna.

Zaradi geografskih značilnosti, majhnih in razdrobljenih kmetij ter razmer na trgu je za slovenskega kmeta živinoreja večinoma najbolj ekonomsko smotrna izbira. Zato se mnogim kmetom bolj izplača gojiti rastline za krmo živali kot za prehrano ljudi.

Ob tem velja opozoriti na podatek, da za pridelavo 1 kilograma govedine potrebujemo kar 70-krat več zemlje kot za 1 kilogram zelenjave. Pri žitu je ta številka nižja, a še vedno za 1 kilogram govedine porabimo kar 15-krat več zemlje kot za 1 kilogram žita. Uspeh slovenske živinoreje ima tako za posledico, da rodovitno zemljo namesto za neposredno prehrano ljudi uporabljamo za pridelavo živalske krme.

3. Kupec, ki išče najnižjo ceno

Slovenski kmet cenovno ne more konkurirati velikim plantažam v Italiji, Franciji, Španiji ter vzhodnoevropskih državah. Prav tako ne more konkurirati industrijskemu načinu pridelave zelenjave, za katerim stojijo megakorporacije in multinacionalke.

Ker je slovenski potrošnik zelo občutljiv na cene živil, trgovine zato naročajo predvsem zelenjavo, sadje in žita, ki so cenejši. Slovenski kmet ima tako veliko težavo prebiti se na prodajne police trgovskih verig, saj s ceno ne more konkurirati italijanskim, španskim, francoskim in vzhodnoevropskim proizvajalcem.

Kaj lahko storimo

Medtem ko na geografske danosti ne moremo vplivati, pa lahko potrošniki vplivamo na to, da ohranimo doseženo stopnjo samooskrbe pri govedini, perutnini, mleku in jajcih ter poskrbimo za to, da se bo slovenskemu kmetu spet splačalo ukvarjati tudi s pridelavo rastlinske hrane, s čimer bomo pripomogli k večji samooskrbi tudi na področju zelenjave, sadja in žit.

samooskrba slovenija

Nizka je samooskrba s sadjem in zelenjavo.

Ko se naslednjič znajdemo pred nakupovalno polico v trgovini, zato izberimo slovenske mlečne izdelke, slovenska jajca, slovensko meso ter slovensko zelenjavo, sadje in žita. Za izdelke domačih kmetov, ki jih trgovske verige ne uvrščajo v svojo ponudbo, se lahko obrnemo neposredno na pridelovalce. Mnoge med njimi najdemo tudi na lokalnih tržnicah ter v ponudbah specializiranih trgovin.

Slovenska hrana je kakovostna in – predvsem tista, pridelana na ekološki način – tudi bolj zdrava od uvožene industrijsko pridelane in predelane hrane.

Razmere, v katerih smo se znašli ob epidemiji koronavirusa, dokazujejo, kako pomembna je za državo samooskrba s hrano. Zato kupujmo lokalno. Slovensko. Podprimo domačega kmeta in slovenske mlekarne, mesnice in druge predelovalce. Le tako bomo na dolgi rok manj odvisni od industrijsko pridelane in predelane hrane iz uvoza.

Ne pozabimo pa tudi na okolje ter naše zanamce. Kajti do okolja je najbolj prijazna tista hrana, ki prepotuje najkrajšo pot od kmetije do krožnika. In to je lokalno pridelana hrana, hrana slovenskega kmeta in domačih predelovalcev.  Zato podprimo in kupujmo domače.

Mlekarna Krepko podpira lokalne kmetije in družine

Mlekarna Krepko sodeluje z lokalnimi kmetijami in zaposluje lokalno prebivalstvo.

Mlekarno Krepko danes soustvarja 43 zaposlenih, mnogi med njimi že od samega začetka. Kot največji delodajalec s področja živilske industrije na svojem območju želijo pozitiven pečat pustiti tudi na lokalnem okolju.

Svoje zaposlene redno izobražujejo, k izobrazbi v smeri živilstva pa spodbujajo tudi lokalne prebivalce, ki jih kasneje zaposlijo. Prav zato je danes med njihovimi zaposlenimi tudi več generacij iz iste družine.

Leta 2007 so ekološki način življenja prenesli tudi poslovanje. Kupcem so želeli ponuditi ekološke izdelke, zato so k sodelovanju povabili 5 lokalnih kmetij. Te so z njihovo pomočjo začele proizvajati ekološko mleko, Mlekarna Krepko pa se je zavezala k odkupu vsega njihovega mleka. S tem so postali prva ekološka mlekarna v Sloveniji.

Z izbiro izdelkov Mlekarne Krepko tako poskrbite za svoje zdravje in hkrati podpirate lokalno pridelano hrano. Podpirate domače kmetije in ljudi, ki verjamejo, da sta ekološka pridelava in prehrambena samooskrbnost ključnega pomena za Slovenijo.

Uživajte v večkrat
nagrajenih mlečnih izdelkih