Pravi razlogi, zakaj aktivnosti v naravi krepijo imunski sistem
Redna telesna aktivnost skozi celotno življenjsko obdobje dokazano zmanjšuje tveganje za nekatere nenalezljive bolezni, vključno z rakom, boleznimi srca in ožilja ter kroničnimi vnetnimi motnjami. A ne le to. Raziskave kažejo, da življenjski slog, ki vključuje telesno aktivnost, zmanjšuje tudi tveganje za okužbo z nekaterimi nalezljivimi boleznimi, vključno z virusnimi in bakterijskimi okužbami [1].
Aktivnosti v naravi, primerne starosti in zdravstvenemu stanju
Pri izbiri telesne aktivnosti v naravi je priporočljivo upoštevati starost in zdravstveno stanje ter se po potrebi posvetovati z zdravnikom. Slednje je še posebej pomembno za kronične bolnike in osebe, nagnjene k določenim vrstam poškodb. Tako so za osebe, ki imajo težave z obrabo ali poškodbami sklepov, namesto teka primernejši (hitra) hoja, nordijska hoja in zmerno kolesarjenje.
Poleg hoje in kolesarjenja je za ljudi, ki imajo težave s sklepi, zelo primerno tudi plavanje, še zlasti v toplejšem delu leta, ko je mogoče plavati v morju in na drugih naravnih kopališčih.
Hoja v gore, slovenska »nacionalna« aktivnost
Planinarjenje je ena najbolj zdravih, prijetnih in tudi najcenejših aktivnosti v naravi. S hojo v gore hkrati krepimo mišice ter nabiramo in vzdržujemo »kondicijo«. Če izbiramo poti, primerne svoji telesni pripravljenosti in izkušnjam (kar bi morali vedno), je takšna aktivnost nadvse prijetna, saj nam hkrati nudi tudi uživanje v lepotah narave. Seveda ne smemo pozabiti na primerno opremo, kot so visoki pohodniški čevlji, pohodniške palice, vremenu primerna oblačila, udoben nahrbtnik ter druga oprema, ki jo zahteva vzpon na izbrano goro.
Na začetku sezone, po daljšem obdobju neaktivnosti, je dobro začeti s krajšimi, lahkimi pohodi v sredogorju, s katerimi naberemo nekaj začetne »kondicije« in znova pridobimo občutek za gibanje v gorski naravi. Obenem se s tem izognemo nevarnostim, saj so v tem času v visokogorju – ne glede na to, da so nekateri vrhovi razmeroma enostavno dostopni – še vedno zimske razmere.
Ali drži, da lahko intenzivna aktivnost začasno oslabi imunski sistem?
Kljub dokazom, da telesna aktivnost ugodno deluje na imunski sistem, pa stroka ni poenotena o tem, kako na imunski sistem vplivajo večji telesni napori. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da intenzivna telesna aktivnost začasno oslabi imunski sistem, medtem ko denimo raziskava iz leta 2018 [2] zavrača tovrstne ugotovitve. Kot navaja, obstajajo le omejeni dokazi, da naj bi intenzivna telesna aktivnost začasno oslabila imunski sistem. Poleg tega naj bi bil učinek intenzivne aktivnosti ravno obraten – začasna prerazporeditev imunskih celic v periferna tkiva naj bi dodatno okrepila imunski nadzor, ne pa oslabila imunskega sistema, kot so pred tem navajali nekateri avtorji.
Redno, zmerno in z veseljem
Redna, srednje intenzivna telesna aktivnost v naravi spodbuja imunski sistem, saj izboljšuje krvni obtok, kar hkrati izboljša tudi kroženje različnih snovi, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema. Poleg tega telesna vadba deluje protivnetno in upočasnjuje razvoj s starostjo pogojenih bolezni.
Kot pri vsaki stvari je tudi pri telesni aktivnosti ključ v zmernosti. Intenzivni fizični napori lahko vodijo v poškodbe (mišic, sklepov) in niso zaželeni pri nekaterih obstoječih zdravstvenih težavah. Zmerna aktivnost, prilagojena sposobnostim, željam in zdravstvenemu stanju (razen v izjemnih primerih) ne predstavlja dodatnega tveganja. Nasprotno, koristna je tako za imunski sistem kot tudi za preprečevanje številnih drugih zdravstvenih težav. Nenazadnje ugodno vpliva tudi na počutje (znižuje raven stresnega hormona, povečuje raven serotonina), saj je znanost prav tako dokazala povezavo med duševnim zdravjem in imunskim sistemom [3].
Dobro znan rek »zdrav duh v zdravem telesu« tako še kako drži.
Andraž Tomše
Viri:
[1, 2] https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5911985/
[3] https://www.apa.org/research/action/immune
Podobni članki