Zimski reset: podprite telo in um za hladnejši del leta

Ko se narava umiri, je to tudi za nas priložnost, da se ustavimo, ponotranjimo in ponovno vzpostavimo ravnovesje na vseh ravneh. Zima ni čas za nek strog režim, veliko vadbe, ekstremne športe ali post. Telo in um v tem času najbolj potrebujeta nežno podporo.

S toplimi, hranljivimi obroki, prijaznim odnosom do sebe, z zavestnim gibanjem in s skrbjo za telesno, čustveno in duševno odpornost bomo naredili največ.

Zdaj, ko je obdobje praznovanj že mimo, lahko končno zadihamo in poskrbimo zase na nežen in podporen način.

V tem članku bomo predstavili, kako lahko s pomočjo načel ajurvede, tradicionalne kitajske medicine (TKM) in sodobne dietetike ter nutricionistike pozimi podpremo svojo vitalno energijo. In to z nežno a dosledno skrbjo za naš notranji ogenj.

Zima – čas za regeneracijo in počitek

Ajurveda zimo povezuje z došama vata in kapha, ki prinašata mraz, suhost in počasnost. V TKM pa je zima povezana z elementom vode in organom ledvic – sedežem naše življenjske energije (chi).

Tako ajurveda kot TKM nas spodbujata, da pozimi:

upočasnimo ritem življenja, več počivamo in se bolj ponotranjimo,
uživamo tople, kuhane obroke, ki grejejo telo in podpirajo prebavo,
nahranimo svoje notranje rezerve, da bomo spomladi močnejši.

Hrana kot zdravilo: kaj izbrati za zimski jedilnik?

Topli, kuhani obroki

Zdaj ni čas za solate, hladne smutije ali presne prigrizke. Pozimi telo potrebuje toploto – tako od zunaj kot od znotraj. Pristopi dveh tradicionalnih sistemov, ajurvede in tradicionalne kitajske medicine (TKM), nas učijo, kako lahko s pravilno izbiro podpiramo notranje ravnovesje in odpornost.

Ajurvedska priporočila

Ajurveda svetuje, da v hladnem delu leta uživamo toplo, kuhano in hranljivo hrano, ki spodbuja prebavni ogenj (agni), greje telo in um ter pomaga ohranjati v ravnovesju doše, zlasti vata došo, ki jo mraz, suhost in veter zlahka vržejo iz ravnovesja.

Najprimernejše žitarice so riž, oves, ajda in pšenična ali pirina kaša, pogosto z dodatkom masla ali ghija. Med stročnicami se priporočajo mung dal, leča in dobro razkuhane vrste fižola, vse obvezno postrežene tople, z dodatkom začimb in maščobe, da so lažje prebavljive. Pomemben del zimskega jedilnika so tudi korenovke (korenje, sladki krompir, rdeča pesa, pastinak) in zimske buče, ki so naravno grelne in bogate z vlakninami ter minerali.

Za pripravo obrokov so zelo priporočljiva topla olja in maščobe, posebej ghi in kokosova maščoba, ki podmazujejo telo in pomagajo ublažiti suhost kože, sklepov in prebavil.

V ajurvedski kuhinji so osnovne začimbe ingver, kurkuma, črni poper, cimet, kumina, koriander in kardamom, ki ogrejejo telo, spodbujajo prebavo in presnovne procese.

Ajurveda v tem obdobju priporoča sadje le v kuhani ali pečeni obliki, na primer jabolka, hruške ali fige (lahko tudi suhe), začinjeno s toplimi začimbami. Hladna, surova ali industrijsko predelana hrana se v zimskem času odsvetuje, saj oslabi agni in lahko povzroči občutek utrujenosti, napihnjenosti ali povečano občutljivost na mraz.

Priporočila tradicionalne kitajske medicine (TKM)

Po TKM je zima čas, ko je treba varovati notranjo toploto in negovati ledvično energijo, ki velja za temelj življenjske moči. Zato naj bo prehrana topla, počasi in dolgo kuhana, preprosta ter krepčilna.

Priporočajo se kostne juhe z ingverjem, počasi kuhane enolončnice, ter jedi z črnim fižolom, česnom, čebulo, porom, temno zeleno listnato zelenjavo (kodrolistni ohrovt, brokoli, brstični ohrovt) in korenovkami (korenje, pesa, zelena, peteršilj) ter bučami.

TKM poudarja pomen stročnic, kot so črni fižol, adzuki fižol, čičerika, ledvičasti fižol, oreškov in semen (orehi, kostanj, črna sezamova semena), ter beljakovin živalskega izvora, ki jih uživamo v zmernih količinah, vedno le kot del juh, obar ali počasi dušenih jedi. Med najprimernejše vrste mesa sodijo jagnjetina, govedina, zajec, piščanec, gos in raca. Tudi jajca so primerna, poleg kokošjih še gosja in račja.

Od sadja so najbolj priporočene kuhane ali pečene različice, surovo pa le v manjših količinah (npr. jabolka). Najpomembneje je, da izločimo ledene pijače, surove jedi in težko prebavljivo hrano, saj te ohlajajo prebavila in slabijo presnovo.

Primer zimskega obroka:

Enolončnica iz rdeče leče in sladkega krompirja z ingverjem in kurkumo.
Kuhan riž ali prosena kaša z listnato zelenjavo, ghijem in grelnimi začimbami.
Skodelica toplega napitka: zeliščni čaj, zlato mleko ali vroča voda s cimetom.

Podpora prebavi – ključ do več energije

Po načelih ajurvede in TKM je zima idealen čas za krepitev prebavnega ognja, če je prebava močna, je močna tudi naša odpornost.

Uživajmo toplo limonado zjutraj ali čaj ali vodo s kurkumo in ingverjem pred obroki.
V vsak obrok vključimo začimbe, ki podpirajo prebavo (kumina, ingver, črni poper, cimet).
Fermentirani mlečni izdelki, kot sta tradicionalni kefir in skuta, lahko pozimi okrepijo črevesno floro in prebavo, vendar jih uživajmo na sobni temperaturi. Za dodatno podporo prebavi jih lahko kombiniramo z grelnimi začimbami, kot so cimet, ingver ali kumina.

Surova hrana, prenajedanje in neredni obroki pozimi oslabijo prebavo in ustvarijo občutek teže ter utrujenosti.

Ne pozabimo na um: počitek, svetloba in stik s sabo

Zimska tema in mraz vplivata na razpoloženje, zato je pomembno, da zavestno negujemo svojo psihično in čustveno odpornost. Pomagajo lahko notranje pomirjujoče aktivnosti, kot so branje, ustvarjalno pisanje ali meditacija. Koristno je vse, kar nas poveže s sabo in spodbuja občutek smisla ter notranje topline.
Poskrbimo za vsakodnevni stik s svetlobo, četudi le s krajšim sprehodom v naravi, sedenjem ob oknu ali uporabo svetlobne terapije, še posebej v jutranjih urah.
Uvedimo umirjajoče rituale, ki pomagajo preklopiti iz napetosti v sproščenost: tople kopeli z eteričnimi olji, aromaterapija, nežno gibanje (joga, qigong, feldenkrais, počasna hoja), zavestno dihanje in vaje za sprostitev.
Prehrana naj bo tudi čustveno hranljiva. Naj obroki ne bodo le funkcionalni, temveč polni topline, domačnosti in skrbno izbranih okusov, ki spodbujajo občutek varnosti in udobja.

Kaj se pozimi odsvetuje – povzetek

Surova in hladna hrana (solate, hladne sklede, smutiji, sladoledi).
Mrzla voda in pijače z ledom.
Stresni dejavniki, kot so hitenje, prekomerna stimulacija, premalo miru in pomanjkanje spanja.
Postenje in razstrupljanje (razen ob strokovnem nadzoru) – pozimi telo potrebuje gradnjo, ne razgradnjo.

Zima kot priložnost za obnovo

Zimski reset ne pomeni popolne prenove, temveč vračanje k osnovam. Z nekaj prilagoditvami v prehrani, ritmu življenja in odnosom do sebe lahko naredimo veliko za dobro počutje, ne le v tem letnem času, ampak dolgoročno.

Tekst N. G.