Pritrjeni pokrovčki na plastenkah: zaščita okolja ali birokratski nesmisel?

Plastični pokrovčki, ki morajo biti po novem pritrjeni na plastenke in t. i. tetrapak embalažo, razdvajajo javnost. Po eni strani je težko oporekati plemenitemu namenu varovanja okolja, po drugi strani pa je upravičeno tudi vprašanje, ali evropski birokrati, ki so se ukrepa domislili, razmišljajo o uporabniškem vidiku. Ali sami nikoli ne kuhajo in nikoli ne pijejo iz plastenk, da bi videli, kako neposrečena rešitev so pritrjeni pokrovčki?

Pritrjeni pokrovčki – okoljevarstveni argument

Predlagatelji uredbe so obvezno pritrjene pokrovčke na plastenkah in t. i. tetrapak embalaži zagovarjali z argumentom varovanja okolja. Na ta način naj bi se več odpadne embalaže oziroma v tem primeru pokrovčkov vrnilo v reciklažo.

Vprašanje, ki iz tega sledi, je: ali so uporabniki doslej plastenke in pokrovčke odlagali ločeno? Prve v zabojnike za embalažo, druge pa med mešane odpadke? Težko si je predstavljati, da bi ljudje res ravnali tako, saj to pomeni dvojno delo – plastenko bi odvrgli v en koš, pokrovček pa v drugega. Čemu bi to počeli?

Kdor plastenko pravilno odvrže v koš ali zabojnik za embalažo, bo tja odvrgel tudi pokrovček.

Zavajanje z odpadno plastiko v morju

Nesprejemljivo je, da kakršna koli plastika konča v naravi. Podatek, da veliko pokrovčkov konča v morju, je zaskrbljujoč. Toda za to ni odgovoren evropski potrošnik, ki ločuje odpadke in jih odlaga v ustrezne koše ali zabojnike. Da zamašek konča v morju, niso krivi Miha, Michael, Michel, Michele in Mikael. Težavo bi morali začeti naslavljati tam, kjer je odlaganje smeti v reke in morja nekaj običajnega, ter pri kriminalnih združbah, ki so v trgovanju s smetmi in njihovem nezakonitem odlaganju zaznale donosen posel.

Poglejmo realno: zaradi pritrjenih pokrovčkov v Evropi ne bo v svetovnih morjih omembe vrednega zmanjšanja odpadne plastike.

Pritrjeni pokrovčki – uporabniški vidik

Z vidika uporabnika so pritrjeni pokrovčki ena najbolj neprijaznih rešitev zadnjih let. Ne samo da otežujejo pitje in nalivanje iz plastenke ali t. i. tetrapak embalaže, temveč povečujejo možnost, da se uporabnik pri tem umaže ali celo opraska na robovih pokrovčkov.

Kar je bilo pričakovati že ob napovedi obvezno pritrjenih pokrovčkov, se potrjuje tudi v praksi. Uporabniki poročajo o manj prijazni izkušnji uporabe izdelkov, pakiranih v plastenke in t. i. tetrapak embalažo.

Tudi v Mlekarni Krepko zaznavajo nezadovoljstvo uporabnikov nad novimi pokrovčki, a imajo zaradi regulative zvezane roke. »Potrošniki se pritožujejo, da so pritrjeni pokrovčki nepraktični. Da otežujejo pitje kefirja in drugih mlečnih izdelkov neposredno iz plastenke in da se pri pitju večkrat umažejo, ker jim iz pritrjenega pokrovčka kaplja na oblačila,« pove Sandra Turnšek, direktorica Mlekarne Krepko. Prepričana je, da predlagatelji uvedbe obvezno pritrjenih pokrovčkov niso dobro premislili uporabniškega vidika ter niso prisluhnili opozorilom iz industrije.

Varovanje okolja ne sme biti nepremišljeno

Pritrjeni pokrovčki so še en primer, kako se lahko dobronamerni ukrepi izkažejo za frustrirajoče in neučinkovite, če ne upoštevajo vsakodnevnih potreb ljudi. Potrošniki so zaradi novih pokrovčkov upravičeno razočarani in nastrojeni proti »bruseljskim birokratom«, zaradi česar bodo v prihodnosti manj naklonjeni tudi dobrim in premišljenim ukrepom, ki bodo prihajali iz evropskih uradov.

Namesto ukvarjanja z rešitvami, ki razen »dobrega občutka, da nekaj delamo za okolje«, ne prinašajo bistvenih koristi, bi lahko naslavljali resnične izzive trajnosti, kot so nevzdržnost ekonomskega sistema, ki temelji na neskončni rasti, zeleno zavajanje in okolju škodljivo intenzivno kmetijstvo.

Andraž Tomše