Navadite se pogosteje reči ‘ne’

Jeseni se narava začne umirjati. Krajši in tudi deževni dnevi nezavedno sporočajo, da je čas, da se po dolgem in vročem poletju umirimo tudi ljudje. Kar pa v današnjem svetu, polnem dražljajev in nasvetov, česa vse ne smemo zamuditi, ni vedno enostavno. A včasih je dobro sestopiti z vrtiljaka dogajanja in si vzeti čas zase. Poglejte, zakaj ne bi smeli imeti slabe vesti, če večkrat zavrnete kakšno vabilo.

V sodobnem svetu je postalo skorajda samoumevno, da smo vedno dosegljivi. Sporočila in aplikacije tekmujejo za našo pozornost in želijo, da se v hipu odzovemo na vsak pisk ali obvestilo na zaslonu. Družbena omrežja nas obveščajo o dogodkih, ki jih res ne smemo zamuditi, iz oglasov pa odmevajo besede, kot so neverjetna priložnost, samo še 3 dni ali pohitite, preden bo prepozno.

Vse to nas pripelje do tega, da se znajdemo v vrtincu, kjer je reči “da” samoumevno, saj se bojimo, da bi z zavrnitvijo kaj zamudili ali se komu zamerili. Toda ta stalna pripravljenost ima svojo ceno. Zgodi se lahko, da izgubimo stik s sabo in s svojim potrebami, v skrajnem primeru pa lahko zaradi prekomernega stresa in obremenitev tudi izgorimo.

Zakaj je tako težko reči “ne”?

V družbi, ki se osredotoča na dosežke in produktivnost ter kot eno pomembnejših vrednot izpostavlja aktivnost, se človek pogosto počuti krivega, če želi nekoliko upočasniti tempo. Boji se, da bo videti nedružaben, neambiciozen ali celo staromoden. Biti označen za pasivnega ali premalo ambicioznega je danes skorajda tako velik “greh”, kot ne skrbeti za svoje zdravje.

Poleg tega se je v skorajda vse pore življenja razširil strah pred zamujenimi priložnostmi, ki človeka sili, da si naloži več, kot zmore. Miselnost, da je treba biti vedno na voljo, vedno priduktiven in vedno pripravljen pomagati, je postala tako samoumevna, da se redko sploh vprašamo, ali je način življenja, v katerem ves čas hitimo od opravka do opravka ter od obveznosti do obveznosti, na dolgi rok sploh vzdržen.

Kako reči “ne” brez občutka krivde

Ključ do zdravega ravnovesja med obveznostmi in počitkom je v tem, da se zavestno, brez občutka krivde naučimo prepoznati svoje meje in reči “ne”. Da se naučimo prepoznati točko, kjer nas obveznosti in pričakovanja drugih začnejo izčrpavati.

Ko ozavestimo svoje omejitve, postane odločitev, katerim priložnostim, obveznostim in povabilom bomo rekli “ne”, mnogo lažja. Ob tem moramo vedeti, da vsak “ne”, ki ga izrečemo drugim, pomeni “da” samemu sebi – svojemu zdravju, počitku, miru in tistim dejavnostim, ki nam resnično prinašajo zadovoljstvo.

Pri tem so lahko v pomoč naslednji namigi.

1. Poslušajte svoje telo. Ko se počutite utrujeni, razdraženi ali brez energije, je to pogosto znak, da je čas za počitek. Poslušajte te signale in jih ne ignorirajte.
2. Razmislite, kaj je resnično pomembno. Vprašajte se, ali vam bo sprejetje nove obveznosti prineslo dolgoročno zadovoljstvo ali vas bo le še dodatno obremenilo. Naučite se razlikovati med nujnimi obveznostmi in tistimi, ki jih lahko brez težav opustite.
3. Vadite reči “ne”. Na začetku bo morda neprijetno, a z vajo postane lažje. Začnete lahko z manjšimi koraki – morda zavrnete povabilo na kavo, ko potrebujete počitek, ali izklopite obvestila na telefonu, ki vas silijo, da se odzovete takoj.
4. Bodite iskreni. Ko zavrnete ponudbo, prošnjo ali vabilo, bodite iskreni in prijazni. Ni potrebe po dolgih opravičilih ali izgovorih. Preprost “Ne, tokrat ne morem”, je povsem ustrezen odgovor.

Reči “ne” je lahko blagodejno za zdravje

Pomanjkanje časa, utrujenost, preobremenjenost … Prekomerno aktivno življenje lahko pušča posledice tudi na zdravju. Poleg že omenjene izgorelosti je stres pomemben dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, debelost, diabetes ter duševne motnje, kot sta depresija in anksioznost.

Ko si ne nalagamo več bremena vseh obveznosti, se telo in um sprostita. Posledično se izboljša spanec, imamo več energije, bolj smo prisotni v trenutku ter imamo več časa za aktivnosti, ki nas resnično navdajajo z zadovoljstvom.

Andraž Tomše