Pasti pri javnem naročanju ekoživil

februar 19, 2016

»Zaradi splošnega prepričanja, da ‘kupujmo lokalno pomeni od bližnjega kmeta’, dobimo od šol in vrtcev manj naročil, ker na javnih razpisih dajejo prednost kmetom iz soseščine,« praviSandra Turnšek, direktorica ekološke mlekarne Krepko. Opozarja, da tisti, ki ponudijo občutno nižjo ceno, včasih kršijo zahteve iz razpisa. Sumljivi so ji tisti kmetje, ki na javnem razpisu kandidirajo tudi s štiri tisoč evrov cenejšo ponudbo kot mlekarna Krepko. »Tako nizka cena ne pokrije vseh stroškov in ne more zagotoviti visoke kakovosti ekoloških mlečnih izdelkov,« je prepričana. Kdo preverja, ali tudi kmetje, ki predelujejo mleko petih krav, izpolnjujejo vse predpisane zahteve in ponujajo varna živila? »Dvomim, da predelava ekomleka, pakiranje, transport, kontrola kakovosti in vse drugo pri kmetih, ki na razpisu oddajo zelo poceni ponudbo, poteka po predpisih,« opozarja Sandra Turnšek. Opaža, da javni zavodi za dobavitelje mlečnih ekoizdelkov zadnje čase pogosto izberejo podjetja, ki so se razvila s kmetij. Vrabci čivkajo, da je pri javnih naročilih odločilna nizka cena. Kdor jo ponudi, dobi posel.

turnsek-sandra01-xx.1453403545.jpg.n.960px.jpg

Sandra Turnšek, direktorica mlekarne Krepko:

Skrbi me, kaj bo, ko kmetje ali manjši predelovalni obrati ne bodo mogli dobaviti toliko ekoizdelkov, kot jih je šola zahtevala v razpisu, mlekarne pa bomo deloma zmanjšale obseg proizvodnje, ker nam upadajo naročila javnih zavodov. Bojim se, da bo na koncu zaslužil uvoznik.

Dvojna merila ali slabši nadzor butične predelave?

To ni sporno, ko tak ponudnik tudi dobavi tak izdelek, kot ga šola zahteva v javnem naročilu in v pogodbi. A sum, da dobavljeno živilo odstopa od zahtev naročnika, nastane, ko so oznake na embalaži pomanjkljive. »Kdo preverja, ali kmet pravilno označuje živilo? Kdo preverja, ali je na embalaži jogurta navedel količino – gramaturo, hranilno lestvico, vsebnost maščob, sladkorjev in odstotek sadnega deleža?« zanima sogovornico. Pri kmetijah in butičnih predelovalnih obratih je že naletela na pomanjkljivo označene mlečne izdelke. Zato sprašuje, ali »za resne mlekarne veljajo strožje zahteve o označevanju izdelkov kot za mlečne izdelke s kmetij oziroma za butične predelovalne obrate«.

Kako mlekarna pride do ekološkega certifikata

Prvi, ki preveri, ali ekoživilo izpolnjuje predpisane zahteve, je organ, ki proizvajalcu podeli ekološki certifikat. V Sloveniji imamo tri takšne certifikacijske in kontrolne ustanove. To soInštitut KON-CERT Maribor, Bureau Veritas in Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM). Preden mlekarna Krepko pošlje nov ekološki izdelek na trg, mora Inštitutu KON-CERT, ki ji podeljuje ekološki certifikat, na vpogled poslati končno embalažo. Na njej morajo biti natisnjeni prehranska lestvica, podatek o gramaturi, ime izdelka in druge zahtevane oznake. »S tem dokažemo, da bomo ta izdelek dejansko proizvajali, ne le želje po tem,« komentira sogovornica. Vsak nov ekološki izdelek ji Inštitut KON-CERT dopiše na ekološki certifikat, kjer navede točno ime in gramaturo izdelka, ki ga polnijo v mlekarni Krepko.

»S tem Inštitut KON-CERT ne dovoli najmanjšega dvoma o podeljenem certifikatu,« dodaja Sandra Turnšek. Tudi Bureau Veritas podeli certifikat šele takrat, ko preveri končno embalažo z vsemi oznakami (več o tem na Kako pridete do ekološkega certifikata za svoje živilo ) in na ekološki certifikat navede izdelek z imenom in gramaturo.

»IKC UM pa na ekološkem certifikatu ne navaja tako natančno izdelkov kot preostala certifikacijska organa, ker jih k temu ne zavezuje zakon o certificiranju. Zato se lahko upravičeno sprašujemo, kdo je prva varovalka v ekološki verigi,« pravi Sandra Turnšek. Eno je certificiranje ekološke surovine – mleka, iz katerega je narejen neki izdelek. Še zahtevnejše in z vidika varnosti živila tudi pomembnejše pa je certificiranje končnega izdelka. Takšen certifikat je jamstvo, da je »z živilom res vse tako, kot mora biti«.

Zahtevajo eno, dobijo pa nekaj drugega

Šole in vrtci v javnih naročilih točno navedejo tudi gramaturo ekoživila, ki ga želijo prejemati za malico ali kosilo otrok. Velikokrat v razpisu napišejo tudi podrobnosti o načinu izdelave, ki jih zahtevajo. Gre za to, katere konzervanse in aditive lahko živilo vsebuje. Predpišejo tudi sadne deleže ali zahtevajo uporabo naravnih mlečnih kultur … Ker pa, kot opaža Sandra Turnšek, od nekaterih izbranih, zlasti manjših dobaviteljev ne dobijo mlečnih izdelkov v embalaži iz razpisa, podvomijo, ali je dostavljen izdelek res tak, kot so določili v javnem razpisu in pogodbi.

Preverjanje v rokah javnih zavodov

Ali certifikacijske in kontrolne ustanove preverjajo, ali je gramatura ekojogurtov enaka kot na ekocertifikatu, smo vprašali vse tri certifikacijske hiše, odgovore pa smo dobili le od Bureau Veritas. »To posredno preverjamo prek masnih bilanc, kjer spremljamo količinsko prirejo mleka, koliko so ga predelali in v kaj, da vidimo, da niso uporabili druge, neekološke surovine,« pravi Marko Majer iz Bureau Veritas. Kdo mora potem preverjati, ali je gramatura jogurta res takšna, kot piše v javnem razpisu in v pogodbi med javnim zavodom in dobaviteljem? »V tem primeru gre za medsebojne pogodbene obveznosti. Naročnik preverja skladnost blaga in storitev s pogodbo, zagotavljati pa jo mora dobavitelj,« pravijo na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Tako pravijo tudi na kmetijskem ministrstvu. Kot poudarjajo, je šola odgovorna za pripravo in izvedbo javnega naročila za nabavo hrane. Šola je prav tako odgovorna tudi za pregled hrane, ki jo na podlagi tega javnega naročila dobavijo v šolo. “Organizator šolske prehrane ali kdo drug, ki je v šoli zadolžen za nabavo hrane, mora hrano, ki jo pripeljejo dobavitelji, pregledati, ali ustreza vsem zahtevam iz razpisa, med katere med drugim sodita tudi okus in gramatura jogurta,” še pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Intervju z direktorico Mlekarne Krepko Sandro Turnšek objavljen 22.11. v publikaciji Agrobiznis časopisa Finance

Javni razpis

Aktivnosti podjetja MLEKARNA KREPKO Kele & Kele d.o.o. v sklopu javnega poziva »Vavčer za dvig digitalnih kompetenc« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Naložba se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. Več o razpisu.