Pogosto zastavljena vprašanja

Kakšna je razlika med oznakama BIO in EKO?

Oznaki bio in eko imata enak pomen in se nanašata na ekološko pridelavo skladno z evropskimi predpisi, ki urejajo področje ekološkega kmetovanja. Nekatere države Evropske unije uporabljajo termin ekološko, druge pa biološko kmetovanje. Zato je pravilno tako označevanje eko kot bio.

Izdelke lahko kot eko ali bio označi samo tisti pridelovalec, ki ima ekološke proizvode. Vključen mora biti v kontrolo ekološke pridelave in predelave pri eni izmed kontrolnih organizacij, ki je akreditirana po mednarodnem standardu. Oznaka eko/bio se tako lahko uporablja samo za proizvode, ki imajo več kot 95 odstotkov ekoloških sestavin.

Ekološko kmetovanje ne dovoljuje uporabe kemičnih sredstev, razkuženih semen, lahko topnih mineralnih gnojil, gensko spremenjenih organizmov, sintetičnih dodatkov v krmilih in kakršnega koli zdravljenja živali s kemoterapevtiki. Tudi pri predelavi je cilj v kar največji meri ohraniti hranilne snovi, ki jih vsebuje pridelek. Uporaba umetnih konzervansov in barvil ni dovoljena. Zato so ekološka živila bistveno bolj kakovostna kot konvencionalna. Ekološko kmetijstvo nam zagotavlja hrano, s katero smo bolj zdravi, hkrati pa ohranja naravo: pomaga ohranjati čist zrak in vodo ter celotno bogastvo živalskega in rastlinskega sveta, kar najmanj obremenjuje okolje, ohranja rodovitnost tal in ščiti naravne življenjske vire.

Kakšna je razlika med konvencionalnimi in ekološkimi živili?

Številne raziskave so pokazale, da so ekološko pridelana in predelana živila boljša od konvencionalno pridelanih živil. Ekološka živila so živila z visoko kakovostno prehrambeno vrednostjo, odlikuje pa jih višja vsebnost vitaminov in mineralov ter bogatejši okus.

Konvencionalno pridelana živila običajno vsebujejo cel kup E-jev. Za njimi se skriva marsikaj: od dokaj nedolžnih sredstev za konzerviranje, do različnih, v laboratoriju rojenih kemikalij. Dodatke dodajajo v živila za konzerviranje, za izboljšanje barve in okusa ter zato, da je pridelava in predelava živil cenejša. Njihova cenenost pa vpliva tudi na kakovost: bistvena razlika je med sadnim jogurtom, v katerem so koščki ekološko pridelanih jagod in tistim, ki namesto naravnih jagod vsebuje kemikalije za umetni okus in vonj po jagodah. Ne le v videzu in okusu, ampak tudi v učinku na telo. Dodatki, ki jih uporablja industrija, da je izdelek privlačen, dolgotrajen in poceni, po vsebnosti življenjsko pomembnih snovi pa siromašen, človeškemu organizmu ne koristijo, lahko mu celo škodijo.

Kaj so probiotiki in zakaj tako blagodejno učinkujejo na zdravje?

Probiotiki so živi mikroorganizmi (bakterije in kvasovke), ki ugodno vplivajo na zdravje gostitelja, če jih ta zaužije v zadostni količini. Probiotike vplivajo na fiziologijo gostitelja tako, da okrepijo črevesni in sistemski imunski odziv in izboljšajo prehransko in mikrobno ravnovesje v prebavilih. Probiotični prehrambeni izdelki vsebujejo mikroorganizme, zlasti iz rodu Lactobacillus in predstavljajo naravno črevesno floro ter preprečujejo razrast patogenih ali oportunističnih bakterij v črevesju.

Probiotiki za ljudi se pretežno pojavijo v obliki funkcionalne hrane ter v manjši meri v obliki prehranskih dopolnil in zdravil brez recepta. Med najbolj priljubljenimi probiotičnimi živili so probiotični jogurti. V zadnjem času se na tržišču pojavljajo novi probiotični izdelki: probiotična skuta, sir in celo klobase, mlečni napitki in namazi s probiotiki ter živila rastlinskega izvora, namenjena predvsem vegetarijancem.

Funkcionalnost probiotičnih bakterij temelji na njihovi sposobnosti preživetja in naselitve v prebavnem traktu. Ko dospejo v spodnje predele črevesja, se tam namnožijo in izkazujejo svoj blagodejni učinek na zdravje. Pri nekaterih vrstah bakterij že obstajajo znanstvene študije, ki potrjujejo učinek, pri večini pa so dokazi še potrebni.

Dobro proučeni so zlasti učinki probiotikov na:

  • pospeševanje presnove laktoze,
  • zatiranje patogenih klic v črevesju,
  • zaviranje oziroma blaženje driske.

Nekateri učinki se predpostavljajo, a še niso dokazani:

  • okrepljena zaščita pred okužbami,
  • znižanje holesterola v krvi,
  • zaviranje raka na debelem črevesu.

Kakšna je razlika med jogurtom in probiotičnim napitkom?

Velikokrat se ob polnih policah v trgovini začnemo spraševati, kakšne so sploh razlike med podobnimi proizvodi, predvsem med jogurtom (probiotičnim jogurtom), kislim mlekom in kefirjem. Vsi sodijo v kategorijo fermentiranega mleka, razlikujejo pa se predvsem v mikroorganizmih, ki povzročijo fermentacijo. Zgodovinsko gledano so ti mikroorganizmi vezani na podnebne razmere. Jogurt je tipičen produkt toplih krajev, kislo mleko  pa najdemo v višje ležečih krajih s hladnejšim podnebjem. Kefir najbolj izstopa iz trojice, saj poleg bakterij vsebuje še kvasovke.

Jogurt
Jogurt (po turško yoghurut – sesirjeno mleko) je najbolj znan in priljubljen fermentiran mlečni proizvod. Izdelujemo ga s pomočjo izbranih mlečnokislinskih bakterij v procesu fermentacije mleka, kjer se del laktoze spremeni v mlečno kislino. Fermentacijo mleka sprožimo s pomočjo starter kulture, ki vsebuje dve bakteriji Streptococcus salivarius spp. thermophilus in Lactobacillus delbrückii spp. bulgaricus.

Probiotični jogurt
Probiotiki so živi mikroorganizmi (bakterije in kvasovke), ki ugodno vplivajo na zdravje gostitelja, če jih ta zaužije v zadostni količini. Ker se v zadnjih dvajsetih letih obsežnejše proučuje delovanje probiotičnih bakterij na zdravje ljudi, jih je mlekarska industrija v veliki meri začela vključevati v proizvodnjo mlečnih izdelkov in tako pripomogla k razvoju nove generacije živil, med katerimi zavzemajo pomembno mesto probiotični jogurti. Glavna razlika med navadnim in probiotičnim jogurtom je predvsem v bakterijah, ki jih vsebujeta. Tiste v navadnem jogurtu, le redko preživijo pot do prebavnega trakta, zato tega jogurta ne moremo opredeliti kot probiotičnega. Probiotične bakterije namreč po definiciji učinkujejo v črevesju in so tudi dovolj odporne, da do črevesja res pridejo. Seveda so navadni jogurti še vedno zelo učinkovito živilo, probiotični pa so nekako njihova nadgradnja. Probiotični jogurti pomagajo predvsem pri uravnavanju črevesne mikroflore, krepijo imunski sistem, zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni prebavil, najbolj neposreden učinek pa so boljša presnova in absorpcija hranilnih snovi ter s tem odpravljanje slabe prebave in njenih posledic. Probiotične kulture, ki so najpogosteje prisotne v probiotičnem jogurtu so Lactobacillus acidophilus, Bifidobacterium in Lactobacillus casei.

Ker so skoraj vsi probiotični jogurti na našem trgu iz homogeniziranega mleka, telesu vzamejo več kalcija, kot ga vsebujejo, in bodo zato prispevali k dodatnemu zakisanju telesa. Če imate diarejo ali druge težave s prebavili, jih fermentirani mlečni napitki lahko še povečajo. Mlekarna Krepko pa izdeluje probiotične jogurte iz nehomogeniziranega mleka.

Kako se pridobiva kefir in kateri je pravi? 

Kefir je eden najstarejših vrst fermentiranega mleka, ki izvira s Kavkaza. Je kisel, rahlo alkoholen in osvežujoč mlečni napitek s probiotnčnimi lastnostmi. Kefir proizvajamo s pomočjo mlečno-kislinske in alkoholne fermentacije, ki jo omogoča raznovrstna mikroflora kefirnih zrn. Namreč kefirna zrna predstavljajo simbiotski sistem mlečnokislinskih in ocetnokislinskih bakterij ter kvasovk. Mlečno-kislinska fermentacija poteče pod vplivom delovanja mlečno-kislinskih bakterij. Alkoholna fermentacija pa poteče pod vplivom kvasovk. Z delovanjem encimov mlečno-kislinskih bakterij iz laktoze nastane mlečna-kislina. Z delovanjem encimov kvasovk pa nastaneta CO2 in etanol.
Včasih so kefir proizvajali z uporabo kefirnih zrn, današnja moderna tehnologija pa omogoča, da se je v proizvodnji kefirja uporabi kefirnih zrn mogoče izogniti. Tako so na voljo liofilizirane starter kulture, ki pa vsebujejo samo najpogostejše bakterije in kvasovke, ki so prisotne v kefirnih zrnih in ne celotnega možnega spektra. Okus napitka pridobljenega po tej poti, je podoben okusu kefirja, proizvedenega po tradicionalnem postopku. Vendar se brez kultiviranja tradicionalnih kefirnih zrn, številne naravne snovi, ki jih proizvajajo in sproščajo v medij le kefirna zrna, ne nahajajo v končnem komercialnem izdelku (npr. vodotopni polisaharid kefiran). Poleg tega v kefirju, pripravljenemu iz liofiliziranih kultur, manjkajo številni med seboj soodvisni zaščitni faktorji, s katerimi se dokazano zavira razvoj patogene mikroflore v črevesju.

V Mlekarni Krepko pa proizvodnja kefirja poteka na tradicionalni način, z uporabo kefirnih zrn in je ena redkih mlekarn, ki proizvajajo kefir na ta način. 

Kakšna je posebnost kefirja Mlekarne Krepko?

Kefir lahko izdelujemo na več načinov. Postopki izdelave kefirja se razlikujejo predvsem v obliki uporabe starter kulture. Za izdelavo kefirja se lahko kot starter kultura uporabi kefirna zrna ali pa liofilizirane oblike cepiva. V industriji danes prevladuje uporaba liofiliziranih oblik cepiva, predvsem zaradi enostavne uporabe, cenejšega tehnološkega postopka in obsežnejše proizvodnje. V Mlekarni Krepko pa proizvodnja kefirja poteka na tradicionalni način, z uporabo kefirnih zrn in je ena redkih mlekarn, ki proizvajajo kefir na ta način. Kefir narejen s pomočjo liofiliziranih starter kultur vsebuje samo najpogostejše bakterije in kvasovke, ki so prisotne v kefirnih zrnih in ne celotnega možnega spektra. Okus napitka pridobljenega po tej poti, je podoben okusu kefirja, proizvedenega po tradicionalnem postopku. Vendar se brez kultiviranja tradicionalnih kefirnih zrn, številne naravne snovi, ki jih proizvajajo in sproščajo v medij le kefirna zrna, ne nahajajo v končnem komercialnem izdelku (npr. vodotopni polisaharid kefiran). Poleg tega v kefirju, pripravljenemu iz liofiliziranih kultur, manjkajo številni med seboj soodvisni zaščitni faktorji, s katerimi se dokazano zavira razvoj patogene mikroflore v črevesju.

Zakaj je kefirjev pokrovček napihnjen?

Tradicionalni kefir proizvajamo z uporabo kefirnih zrn, ki predstavljajo simbiotski sistem mlečno-kislinskih bakterij ter kvasovk. Mlečni sladkor oz. laktoza se med procesom fermentacije razgradi in pri tem nastaja tudi naravni CO2, kar povzroči napihovanje pokrovčka in marsikateri kupec napačno sodi, da je proizvod pokvarjen. Napihnjen pokrovček je torej posledica naravnih procesov in je znak kvalitete, saj se pokrovček lahko napihne samo pri tradicionalnem kefirju, ne pa pri kefirju, ki je narejen s pomočjo liofilizirane kulture. CO2 daje kefirju osvežujoč in rahlo peneč okus, ki je med potrošniki zelo cenjen.

Praznično prenajedanje

Med prazniki se običajno srečujemo z veliko količino okusne in privlačne hrane, ki lahko prinese težave, ko želimo po praznikih ponovno obleči priljubljene hlače. Poleg tega prenajedanje nemalokrat povzroči probleme, kot so bolečine v trebuhu, slabost, zaprtost … Večina ljudi med prazniki pridobi nekaj teže, kar je povsem običajno. Čeprav se prazniki mnogokrat spremenijo v »požrtijo«, se poskušajte temu izogniti. Zato priporočamo uravnotežen, raznovrsten in zmeren pristop k uživanju v praznični hrani. Vnovič se naučite prisluhniti telesu in nehati jesti, ko je dovolj. Najprej napolnite krožnik z zdravimi prigrizki, kot so zelenjava in sadje. Ne pozabite pa tudi na slastni kefir Krepki suhec (1,5 % mlečne maščobe), ki je izdelan iz slovenskega, pasteriziranega in nehomogeniziranega mleka. Kefir je eden najstarejših fermentiranih mlečnih izdelkov, z dokazanimi zdravju koristnimi učinki. Uravnava imunski sistem, krvni tlak in prebavo (izboljšuje presnovo hrane) ter znižuje holesterol, s tem pa varuje srce in ožilje. Tradicionalni kefir Krepki suhec je primerno živilo za ljudi, ki niso zmožni prebavljati mleka zaradi laktozne intolerance, za otroke, mladostnike, nosečnice, aktivne zaposlene, za ljudi s prebavnimi motnjami itn. Zaradi številnih pozitivnih vplivov na zdravje človeka, lahko rečemo, da je kefir naravni simbiotik, saj deluje kot probiotik in prebiotik.